Zakorakaj k zdravju

Rak je zelo pomemben javnozdravstveni, socialni in ekonomski problem sodobne družbe, zato je obvladovanju te bolezni treba posvečati vse več pozornosti. Podatki Registra raka RS in Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da moški zbolevajo in umirajo za rakom pogosteje kot ženske. Tudi zato je Društvo onkoloških bolnikov Slovenije v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana, fakulteto za šport in z Ministrstvom za zdravje RS že lani začelo načrtno ozaveščati moško populacijo o rakih z dolgoročnim ciljem, da bi jih v Sloveniji čim manj zbolelo za rakom in čim več zbolelih preživelo.

Povabilo k hoji

Geslo letošnje akcije je Zakorakaj k zdravju, glavni poudarek pa preventiva, torej zdrav življenjski slog, ki vključuje redno telesno dejavnost, s katero zmanjšamo tveganje, da bi zboleli za rakom. »Neaktiven življenjski slog je namreč eden najpomembnejših dejavnikov, ki lahko vodijo v hude bolezni – tudi raka,« je poudarila Ana Žličar, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije.

V središču letošnje akcije je povabilo širše javnosti k hoji, o katere zdravilnih in blagodejnih učinkih smo v zadnjem času že večkrat pisali. Je ena najbolj učinkovitih, celovitih, varnih in dostopnih oblik vadbe, ko hodimo, korakamo k zdravju.

Hoja je preprosto in naravno gibanje, če je primerno intenzivna, je tudi zelo udobna in varna. Najbolj koristi srcu in pljučem, saj preprečuje srčne motnje in motnje krvnega obtoka, mišicam ne škodi, precej manj kot tek obremenjuje sklepe, vezi in mišice, ker je med hojo napor manjši, je manjša tudi možnost poškodb. Hoja sprošča in je odlična za vsakodnevno borbo proti stresu, najbolje pa je, da je primerna za vse starostne skupine in da ne potrebujete posebne opreme, le dobro obutev in dobro voljo.

Deset tisoč korakov

»Hoja znižuje krvni tlak, raven krvnega sladkorja in raven škodljivega holesterola ter zvišuje raven koristnega holesterola v krvi. Krepi srce in ožilje, zmanjšuje delež maščevja v telesu in negativne posledice stresa ter preprečuje redčenje kostne mase. Vzdržuje mišično moč in gibljivost sklepov ter ugodno vpliva na uravnavanje telesne teže, sladkorno bolezen, osteoporozo, presnovo maščob in depresijo, primerno oblikuje tudi mišice nog in medenice,« je pomen hoje za izboljšanje kakovosti življenja in splošnega počutja opisal doc. dr. Vedran Hadžić s fakultete za šport.

Pomagajte si s števcem korakov, za predšolske otroke (4–6 let) je priporočeno število korakov vsaj 10.500, osnovnošolke med 6 in 11 letom starosti naj bi naredile vsaj 11.500 korakov, prav toliko stari fantje pa vsaj 13.500, najmanj 10.500 korakov naj bi naredili mladostniki (12–19 let), vsaj 7500 odrasli (20–65 let) in prav toliko zdravi starejši (nad 65 let).
Redna hoja pomeni, naj zdravi moški prehodijo 10.000 korakov vsak dan.

Redna telesna dejavnost zmanjša tveganje, da bi zboleli za rakom debelega črevesa za 52 odstotkov, pri raku prostate za 6 odstotkov, v obeh primerih ne glede na telesno maso. Redna telesna dejavnost pozitivno vpliva na prognozo pri že zbolelih za rakom, saj zmanjša tveganje za ponovitev bolezni: pri raku debelega črevesa za 49 odstotkov, pri raku prostate pa zmanjša tveganje za smrt zaradi raka za 61 odstotkov. Redna hoja je v pomoč tudi onkološkim bolnikom pri okrevanju. Med zdravljenjem je priporočljivo hoditi večkrat na teden, intenzivnost pa prilagoditi splošnemu počutju in telesni zmogljivosti. K hoji spodbujajo tudi na spletni strani izogniseraku.si, kjer ponujajo namige za novo lokacijo za sprehod, kjer morda še niste bili. Prav na tej strani lahko objavite svoje korake ter se tako medsebojno spodbujate.

Dejavniki tveganja

Vsi se strinjamo, da je zdravje med najpomembnejšimi vrednotami, če ne kar najpomembnejša. Pa naredimo dovolj, da bi ga ohranili? Skoraj polovico vseh rakavih bolezni bi lahko preprečili z zdravim življenjskim slogom, redno udeležbo v presejalnih programih za raka pa tudi z življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju. Na podlagi dotedanjih spoznanj, kateri dejavniki iz življenjskega in delovnega okolja so povezani z nastankom raka in kaj je mogoče ukreniti, da se zmanjša nevarnost te bolezni, je nastal Evropski kodeks proti raku: gre za nasvete, kako čim bolj zmanjšati ogroženost in zbolevanje. Pa poglejmo: ne kadite, vzdržujte zdravo, normalno telesno težo, zdravo se prehranjujte, vsak dan bodite telesno aktivni, omejite pitje alkoholnih pijač, previdno se sončite, na delovnem mestu se zaščitite pred nevarnimi snovmi, ki povzročajo raka, varujte se pred ionizirajočim sevanjem, udeležujte se organiziranih presejalnih programov

Tretji v Evropi

Pravi moški bo torej naredil vse, da bi se izognil najpogostejšim rakom, ki pestijo sodobnega moškega. Med značilne moške rake spadata rak mod in prostate, poleg tega moški pogosteje zbolevajo za rakom debelega črevesa, danke, pljučnega raka ter raka glave in vratu. Slovenija po umrljivosti raka pri moških spada med deset držav v Evropi, v katerih je med najpogostejšimi vzroki smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja. Na tretjem mestu v Evropi smo po incidenci raka pri moških in na enajstem mestu po umrljivosti zaradi raka pri moških.

V letu 2014 je za rakom zbolelo skoraj 14.000 prebivalcev Slovenije (54 odstotkov moških in 46 odstotkov žensk), leta 2017 pa domnevno skoraj 15.000 ljudi, je povedala izr. prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., specialistka javnega zdravja z Onkološkega inštituta Ljubljana, Epidemiologija in register raka. V letu 2014 je za rakom umrlo okoli 6000 Slovencev (56 odstotkov moških in 44 odstotkov žensk). V Sloveniji je konec decembra 2014 živelo več kot 98.000 ljudi, ki so dobili diagnozo rak. Med rojenimi leta 2014 bo do 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolel eden od treh moških in ena od štirih žensk. Zato naj bo življenjski slog kar se da zdrav, in to od malega.