Doktorica socialne pedagogike Helena Jeriček Klanšček se ukvarja z raziskovanjem javnega duševnega zdravja. Je soavtorica številnih člankov in knjig ter priročnikov Ko te strese stres in Ko učenca strese stres.
Kateri so telesni in fizični znaki, ki nam sporočajo, da smo v stanju negativnega stresa?
Tipični znaki, ki se pojavljajo pri večini, so pospešeno bitje srca, hitro dihanje, povišan krvni tlak, napete mišice, mrzle dlani in stopala, povečana budnost, vznemirjen želodec, občutek strahu ali ogroženosti, nemoči, tesnobe, žalosti, nespečnost, negativne misli, razbijanje srca, razdražljivost, umikanje v samoto. Ne gre le za telesne znake, ampak tudi znake na področju čustev, mišljenja, vedenja. Za posameznika je pomembno, da prepozna, kako se odzove v stresnih okoliščinah in kateri simptomi se pojavijo pri njem. Če okoliščine – namišljene ali realne –, ki jih doživljamo kot ogrožajoče, trajajo dlje ali se ponavljajo in stresni reakciji ne sledi sprostitvena reakcija, govorimo o kroničnem ali negativnem stresu. Za sodobno življenje so značilne številne različne stresne okoliščine, ki trajajo dlje, se ponavljajo, so zelo močne, zgoščene, včasih skoraj nepretrgane oz. jih posamezniki tako doživljajo. Veliko ljudi živi v stalnem stresu, kar pomeni, da gre za pogost oz. stalen občutek ogroženosti, ki zmanjšuje učinkovitost in je pomemben dejavnik za nastanek najrazličnejših bolezni in motenj.
Ali je res, da za stres ni nihče imun?
Ja, res je. Stres je sestavni in normalni del življenja, spremlja nas od rojstva do smrti. Stresna reakcija se sproži nezavedno in je odgovor na okoliščine, dogodke ali ljudi, ki jih doživljamo kot ogrožajoče, zato je zelo pomembna pri varovanju našega življenja. Težava je samo, da se lahko sproži zaradi resničnih groženj, kot je kamenje, ki se odkruši in pade pred nas, ali zaradi namišljenih okoliščin oz. skrbi, ki si jih sami povzročamo; denimo strah zaradi prihodnosti, skrb za otroke, premlevanje preteklih stresnih dogodkov. Pojavljanje stresne reakcije v obeh primerih lahko pojasnimo s tem, da telo ne loči med namišljenimi in realno ogrožajočimi okoliščinami oz. skrbmi. Ko minejo, se sproži sprostitvena reakcija. Ko gre za dlje trajajoče namišljene ali realne ogrožajoče okoliščine, stresna reakcija ne mine in pojavijo se znaki negativnega stresa. Ali bo imel škodljive učinke na zdravje (distres oz. negativni stres) ali nas bo motiviral, celo spodbudil k dejanjem (eustres oz. pozitivni stres), je odvisno od razmerja med našimi lastnimi zahtevami in zahtevami okolja ter sposobnostjo, da jih izpolnimo. Ni vsak stres slab oziroma negativen. Za normalno življenje ga je nekaj nujnega. Denimo, pod vplivom kratkotrajnega, blagega stresa delamo bolje, sploh če gre za obvladljive izzive. Pomembno lahko vpliva tudi na razvoj posameznika; učenje, napredek, prilagajanje spreminjajočemu se okolju.
Ali se na okoliščine različno odzivamo tudi zaradi naših izkušenj, trenutnega počutja?
Ja, seveda posamezniki ga različno doživljamo. Doris Rapp, dr. med., uporablja zanimivo prispodobo, da ima vsak izmed nas sod stresa, ki je različno velik, in ko se napolni, se pojavijo težave. Velikost soda oz. različnost odziva na stresne okoliščine je odvisna od naših izkušenj, prepričanj, osebnostnih dejavnikov, starosti, okoliščin, dejavnikov ožjega in širšega okolja, posameznikovega zaznavanja okolja, razmer za bivanje, informacijskih, kulturnih in izobrazbenih virov, predvsem pa od načina doživljanja različnih dogodkov. Čeprav vsak doživlja stres po svoje in se z njim tudi individualno spopada, so nekatere skupine prebivalstva zanj dovzetnejše. Po podatkih raziskav je doživljanje negativnega stresa pogostejše pri ženskah, aktivnem delovnem prebivalstvu, posameznikih s slabšim socio-ekonomskim položajem, socialno izoliranih, prebivalcih mestnih okolij, manj izobraženih.
Kaj se ob kroničnem stresu dejansko dogaja v telesu?
Stresna reakcija aktivira simpatični živčni sistem, ki je v nasprotju s parasimpatičnim živčevjem (uporabljali naj bi ga večino časa), zasnovan za manj pogosto uporabo, saj je mišljen kot t. i. požarni alarm, za izredne razmere. Gre za vojno stanje v telesu ali stanje boj/beg ali zamrznitev, ki vpliva na vse procese in organske sisteme v telesu: kri gre namesto do organov pretežno v mišice, imunski sistem se ustavi, poveča se raven stresnih hormonov, celice se zaprejo, procesi v njih se ustavijo – celica se zapre, vanjo ne pritekajo hranila, kisik itd. in ne izločajo se odpadne snovi –, celice ne rastejo in se ne obnavljajo. Če to vojno stanje traja dlje, nastanejo težave tam, kjer ima posameznik šibko točko.
Nam lahko daste nasvet, kako naj bomo do sebe bolj prijazni in sočutni?
Dober odnos do sebe je temelj našega dobrega počutja. Pomeni, da sebe postavimo na prvo mesto, dovolj spimo, jemo kakovostno in redno, si vzamemo čas zase, znamo reči da ali ne po lastni presoji, izražamo čustva, se zavedamo, da imamo pravica do spoštovanja, znamo sprejeti odgovornost zase in svoja dejanja in ne za probleme drugih, smo prijazni s seboj in se znamo pohvaliti ter si odpustiti tudi napake. Pri delu je pomembno, da si zastavljamo dosegljive cilje, gledamo na spremembe s pozitivnega vidika, zavračamo nestvarne zahteve, sprejemamo probleme kot izzive, in ne kot grožnje, poskusimo uravnotežiti delo z rednimi odmori. Kadar imamo težave s preobilico nalog, jih razvrstimo po pomembnosti, naredimo si dnevni načrt dela in se najprej lotimo težjih opravil.
