Po nekaterih ocenah je v Sloveniji nekaj več kot 20.000 veganov, kar je približno en odstotek prebivalstva. Za primerjavo, v Ameriki jih je okoli 6 odstotkov, v Evropi med 3 in 4 odstotki. Tako zlasti pri nas še vedno veljajo za eksote, ki hočejo z življenjskim slogom izstopati, nemalokrat so zasmehovani, na primer kot travojedci, poleg večinoma negativnega glasu ljudstva pa ima svoje stališče do veganske in vegetarijanske prehrane tudi uradna medicina. Mnenja se krešejo zlasti glede nekaterih hranil, na primer vitamina B 12 in beljakovin, ki jih je z rastlinsko hrano težje zagotoviti.
Za mnenje in argumente v prid veganstvu smo poprosili mag. Marka Čenčurja, neodvisnega raziskovalca, ki že več kot 15 let proučuje prehrano človeka in se opira na dognanja uglednih svetovnih znanstvenih institucij s področja prehrane, na strani slovenske uradne medicine pa smo pridobili mnenje strokovnjakov z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Izbira je preprosta
Na vprašanje, zakaj izbrati veganski način prehranjevanja, mag. Čenčur lakonično odgovarja, da bi ga bilo bolje postaviti obratno, torej zakaj ga ne izbrati: »Veganstvu v prid je toliko močnih razlogov, da je kar koli drugega težko logično upravičiti. Znanost je glede veganstva zelo jasna, primerno je za vse razvojne stopnje človeka, vključno z otroki. Na drugi strani to ponuja rešitve okoljskih težav, saj uživanje mesa oziroma pripadajoča živinoreja povzroči več škode okolju kot celotni svetovni promet skupaj. Veganstvo zagotavlja boljše zdravje, bolezni srca in ožilja, diabetes, povečan pritisk, povečana telesna teža so povezani z živili živalskega izvora, pomenilo pa bi tudi ukinitev masovnega mučenja in poboja živali. Samo Slovenci vsako leto ubijemo 80 milijonov živali.«
Uradna medicina v Sloveniji meni, da zdrava in uravnotežena prehrana vključuje vsa živila v priporočenih in optimalnih količinah, še posebno v obdobju odraščanja. Vegetarijanstvo je kot način življenja in prehranjevanja v naši družbi prisotno že nekaj časa in ima mnogo privržencev, ki poudarjajo ugoden vpliv na zdravje in preostale prednosti vegetarijanskega in veganskega načina prehranjevanja.
Vegetarijanci da, vegani ne?
Poglejmo skupino lakto-ovo vegetarijancev, ki poleg živil rastlinskega izvora uživajo tudi jajca, mleko in izdelke iz njih, in skupino veganov, ki uživajo zgolj živila rastlinskega izvora. Po mnenju strokovnjakov z NIJZ je lahko lakto-ovo vegetarijanski način prehranjevanja sprejemljiv za odrasle ljudi, skrbno načrtovana lakto-ovo vegetarijanska prehrana posamezniku omogoča zdrav način prehranjevanja. Omogoča namreč vnos vseh potrebnih hranil, če v nekaterih primerih vključuje tudi dodajanje hranil v obliki prehranskih dopolnil oziroma obogatenih živil. Večje tveganje za neustrezni vnos energije in hranil obstaja pri veganski prehrani. Ključna hranila, na zadosten vnos katerih morajo biti vegani še posebno pozorni, so beljakovine, omega 3 nenasičene maščobne kisline, železo, cink, jod, selen, kalcij, vitamin D in vitamin B 12, saj izločitev vseh živil živalskega izvora iz prehrane poveča tveganje za njihovo pomanjkanje, kar ima lahko določene dolgoročne zdravstvene posledice.
V nasprotju s stališčem NIJZ največje svetovne prehranske in pediatrične organizacije trdijo, da je ustrezno načrtovana vegetarijanska in veganska prehrana primerna za posameznika v vseh fazah življenjskega cikla, vključno z nosečnostjo, dojenjem, otroštvom in adolescenco, in tudi za športnike. V skladu s temi dognanji mag. Čenčur pojasnjuje, da v mesu ni nobenih hranilnih snovi, ki jih zlahka ne bi dobili drugje.
Kako do vitamina B 12
»Prepričanje, da je veganska prehrana pomanjkljiva, mešana pa popolna, meji že na kult. Vsaka prehrana je sicer lahko pomanjkljiva, vendar tukaj izpostavljati veganstvo je neprimerno, sploh če upoštevamo, da statistični podatki kažejo, da je pomanjkanje hranilnih snovi bistveno bolj verjetno pri mešani prehrani, na primer kronično pomanjkanje vlaknin, antioksidantov, folatov, kalija, magnezija, vitaminov A, D, E … Bolj pomembno kot prehranjenost s hranilnimi snovmi je izogibanje škodljivim viškom, kar pa je skoraj nemogoče pri mešani prehrani, na primer vnos holesterola, živalskih beljakovin, nasičenih maščob, hemskega železa, nitratov, heterocikličnih aminov, policikličnih aromatičnih ogljikovodikov, težkih kovin itd.
Mag. Čenčur pri tem izpostavi primer vitamina B 12, katerega edini vir so bakterije. Meso je le posreden vir tega vitamina in kot tak bistveno manj primeren. Tuje prehranske organizacije predvsem starejšim svetujejo, naj se zaradi slabše absorpcije ne zanašajo na B 12 iz mesa in ga raje uživajo v veganski, bakterijsko pridelani obliki. »Kljub temu pa večina odgovornih v Sloveniji še vedno trdi, da je meso edini vir tega vitamina, ker bakterijsko pridelan vitamin po njihovo ne šteje. Takšna stališča škodujejo zdravju celotne populacije, ne samo veganom,« je prepričan sogovornik.
Kakšno je tveganje
za otroke
Posebno občutljiva skupina pri načrtovanju prehrane so otroci in mladostniki, ki še rastejo. Strokovnjaki z NIJZ pravijo, da so otroci lakto-ovo vegetarijanci z ustrezno načrtovano prehrano v rasti enaki vsejedom, vegani so nekoliko manjši po velikosti, otroci z ekstremnimi oblikami prehrane pa zaostajajo v rasti. Vegani imajo večje potrebe po beljakovinah, pomanjkanje vitamina B 12 pa lahko privede do nevroloških okvar.
Prav tako velja za mladostnike, vegetarijanci z ustrezno načrtovano prehrano so v rasti enaki vrstnikom vsejedom. Pozornost pri vegetarijanski obliki prehrane je treba nameniti vnosu kalcija, vitamina D, železa, cinka in vitamina B 12, ki jih lahko primanjkuje. Predvsem pomanjkanje slednjega pri mladostnikih lahko vpliva na motnje v razpoloženju. »Vegetarijanska prehrana lahko vodi v motnje hranjenja. Izraelska študija je pokazala, da je 85 odstotkov bolnic z anoreksijo nervozo vegetarijank (v Izraelu), v zahodnem svetu pa 65 odstotkov. Obstaja direktna povezava med prehodom na vegetarijansko prehrano in motnjami hranjenja v adolescenci. Predvsem dekleta skrivajo patološki nadzor nad prehrano z vegetarijanstvom. Vegetarijanci imajo večje tveganje za motnjo prenajedanja, nekdanji vegetarijanci pa večje tveganje za skrajno nezdravo vedenje glede nadzora nad svojo težo,« pojasnjujejo na NIJZ.
Vsaka prehrana je tvegana
Mag. Čenčur se strinja, da je lahko vsaka prehrana tvegana, veganstvo ni izjema: »Če je pri vsejedi prehrani tveganje v prevelikem energijskem vnosu, pomanjkanju antioksidantov, pomanjkanju vlaknin, nekaterih vitaminov, vnosu škodljivih in kancerogenih snovi, je tveganje pri veganski prehrani premajhen vnos energije in nepotrebno izogibanje uživanju vitamina B 12. Vendar je pri oceni veganstva relevanten le konsenz mednarodne prehranske stroke, ki pa je jasen: pravilno sestavljena veganska prehrana je primerna za vse razvojne stopnje človeka, vključno z otroki, dojenčki, nosečnicami in športniki. Zato je vsaka debata okrog primernosti veganstva odveč.«
Odklonilno stališče do veganstva pri laični in strokovni javnosti temelji na osebnih ideologijah in predsodkih: »Tak odnos je razumljiv. Večina ljudi nase gleda kot na pozitivne, dobre ljudi, ki imajo radi naravo in živali. Ker vsejeda prehrana povzroča ogromno škodo naravi ter masovni poboj živali, je treba marsikomu takšno ravnanje prikazati kot nujno. Veganstvo že s svojim obstojem pokaže alternative, torej možnost izbire. To pomeni, da so vse grozovite posledice vsejede prehrane stvar osebne odločitve oziroma želje posameznika, ne nuje, kar pa je za marsikoga moteče. Iz enakega razloga se pogosto napačno interpretira človekova vsejedost, ki ne pomeni nič drugega kot to, da človek lahko je vse, ne pa da mora jesti vse. Uživanje mesa in vse posledice, ki iz tega izhajajo, so zato izključno stvar osebne odločitve.«
Uravnoteženje jedilnika
Čeprav naša uradna medicina priznava ustreznost vegetarijanske prehrane, če je seveda primerno načrtovana, pa na NIJZ kot primerno uravnoteženo prehrano priporočajo prehrano z več manjšimi dnevnimi pestrimi obroki, ki vsebujejo dovolj zelenjave in sadja ter polnovrednih ogljikohidratnih živil, priporočljive količine pustega mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter kakovostnih maščob. V prehrani otrok naj bo čim manj slanih in mastnih živil ter enostavnih sladkorjev, predvsem aromatiziranih sladkih pijač, ki spadajo med najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek debelosti pri tej populaciji. Vendar opažajo veliko dostopnost energijsko gostih živil, ki so bogata s sladkorjem, soljo in zdravju škodljivimi maščobami. »Otroci imajo žal radi takšna živila. Živila višje kakovosti in z višjo biološko vrednostjo, ki so nujno potrebna v dnevni prehrani z vidika varovanja zdravja, so v povprečju tudi dražja. Še vedno pa so cenejša visokoenergijska živila z manjšo biološko vrednostjo, ki jih pogosteje uživajo ljudje iz nižjih družbenih slojev. Največ nezdravega prehranjevanja, nezdravega življenjskega sloga in zgodnjih oblik kroničnih bolezni je prav med revnimi in slabše izobraženimi, kar se odraža tudi v prehranjevanju otrok.«
Mag. Čenčur pravi, da vegani večinoma nimajo dovolj znanja za pravilno sestavljanje jedilnika, vso krivdo za to pa pripisuje nepripravljenosti odgovornih, da bi s predlogi in nasveti izobrazili vegane, kako se pravilno prehranjevati. »Delno zato, ker o prehrani sami niso dovolj poučeni, delno pa zato, ker imajo zaradi omenjenih osebnih vzgibov močne negativne predsodke. Vsi nasveti se tako gibajo v smeri siljenja k uživanju mesa in ideoloških obsodb. Vegani so prisiljeni sami iskati informacije, kar pa ni vedno najbolje, saj v poplavi lahko dobijo veliko napačnih. Tako se nekateri vegani brez razloga izogibajo glutenu, stročnicam, zlasti soji in kuhani hrani, kar seveda lahko zaplete sestavo jedilnika.« V
Znanstveni temelji |
