SLUH

Ušesa je treba kdaj peljati tudi na dopust

Objavljeno 19. februar 2016 18.00 | Posodobljeno 19. februar 2016 18.00 | Piše: Nika Vistoropski

Približno 1,1 milijarde najstnikov in mladih odraslih tvega izgubo sluha zaradi nezdravega izpostavljanja avdionapravam, med katerimi so tudi pametni telefoni, ki jih danes mladi, kot lahko opazimo vsak dan, vse manj uporabljajo za telefoniranje, vse bolj pa za poslušanje glasbe.

Po svetu kar 360 milijonov ljudi trpi zaradi zmerne ali resne izgube sluha.

Naš sluh pa lahko ogrozijo tudi kraji, za katere pregovorno velja glasnost: nočni klubi, bari, športni dogodki. Med 12. in 35. letom je skoraj 50 odstotkov posameznikov izpostavljenih škodljivim zvokom iz prenosnih napravic, ki zapirajo v svoj paralelni svet in ohromijo dogajanje naokoli. V tej starostni skupini pa ima lahko 40 odstotkov posameznikov težave s sluhom, ker se prevečkrat in predolgo izpostavljajo krajem, kjer tišina ni doma. In kaj je za naša ušesa varno? Tisto, kar ne presega osmih ur z glasnostjo 85 decibelov ali petnajstih minut z glasnostjo 100.

Vsak ima svojo interpretacijo tega, kaj je zanj varno. Strokovnjaki pravijo, da je t. i. varnost odvisna od intenzivnosti, glasnosti, trajanja in frekvence. Izpostavljanje glasnim zvokom lahko pripelje do začasne izgube sluha ali tinitusa (strokovni izraz za šumenje v ušesih). Ko pa je izpostavljenost izjemno glasna, redna in podaljšana, lahko pripelje do dokončne poškodbe senzoričnih vlaken v ušesu, ki povzročijo nepopravljivo okvaro sluha.

Izgubi sluha se je mogoče izogniti

Po svetu kar 360 milijonov ljudi trpi zaradi zmerne ali resne izgube sluha, in sicer zaradi genskih predispozicij, težav med porodom, infekcijskih bolezni, kroničnih vnetij ušes, starosti in seveda tudi zaradi dolgotrajne čezmerne izpostavljenosti hrupu. Ob tem podatku je treba navesti, da se je polovici izgub sluha mogoče izogniti.

Z gotovostjo ne vemo, kako glasno naši mladi poslušajo glasbo, ko imajo v ušesih slušalke, a kar vemo, je, da glasbene naprave za domačo uporabo lahko dosežejo od 95 do 105 decibelov.

Poškodovane dlačnice

Kot nam razlaga Kvarkadabra.net (avtor Sašo Dolenc), so dlačnice univerzalne čutne celice, ki vsakršen premik dlačic ali laskov, s katerimi so porasle, spremenijo v spremembo električnega potenciala na svoji membrani: »Notranje dlačnice so povezane s slušnim živcem in pošiljajo signale v možgane, medtem ko so zunanje dlačnice predvsem sprejemnice signalov iz možganov. Človeški polž vsebuje približno 4000 notranjih in 12.000 zunanjih dlačnic, ki so razporejene v razmiku okrog 10 mm. Nad njimi leži tektorialna membrana, na katero so pritrjeni iz dlačnic izhajajoči laski. Dlačnice so predvsem mehano-električni pretvorniki, ki prevajajo mehanske premike celičnih laskov, povzročene z nihanjem tektorialne membrane, v električne signale v celicah. Zunanje dlačnice pa so hkrati elektromehanični pretvorniki, saj lahko spremembe električne napetosti na telesu celice pretvorijo v spremembo svoje dolžine.«

Ko govorimo o zaznavni oziroma senzorinevralni izgubi sluha, govorimo o izgubi sluha, ki je posledica okvare v notranjem ušesu ali v slušnem živcu. Najpogosteje nastane, kadar dlačne celice ne delujejo pravilno ali prehitro odmirajo. Običajno je okvara trajna, zdravljenje pa zgolj podporno, kot je na primer uporaba slušnega aparata.

Slišite šepet?

Kako pa sploh lahko ugotovimo, kako okvarjen je naš sluh? Preiskava poteka tako, da pacienta posedejo z ušesom, v katerem so zaznali težave, proti preiskovalcu, in sicer na razdalji šestih metrov. Pacient mora zapreti oči in si drugo uho pokriti z dlanjo. Preiskava se začne s šepetom. Preiskovalec izgovarja dvomestne številke in se hkrati približuje bolniku, dokler nas ta ne sliši razločno in lahko izgovorjene številke tudi ponovi. Če jih ne sliši niti, kadar jih izgovarjamo tik ob ušesu, preiskavo ponovimo, le da jih zdaj izgovarjamo glasno. Da lahko govorimo o normalnem sluhu, moramo slišati šepet s šestih metrov. Rahlo naglušnost zaznamo, če šepet slišimo s štirih metrov, srednjo od enega do štirih in hudo z enega metra.

Pojejte jabolko

Ko se odločate za nakup slušalk, pa lahko že z izbiro pravih veliko naredite. Pri slabih je tako, da ko povišate glasnost, povišate tudi visokofrekvenčne zvoke, ki so za sluh največji škodljivci. In čeravno imate glasbo zelo radi, si vendarle dovolite slušalke kdaj odložiti, da si ušesa odpočijejo. Pravijo, da vitamin C pomaga pri preprečevanju izgube sluha. Ste že premišljevali o tem, da bi, ko se predate glasbi, zraven jedli še jabolko? 

Deli s prijatelji