Ure za sproščanje

Poleg vaj za sproščanje si najprej naredimo ustrezen razpored delovnih nalog. Poleg vsakodnevnih dejavnikov si človek pogosto tudi sam povzroča stres. Živimo namreč v družbi, ki deluje v nadvse pospešenem ritmu, v katerem poskušajo mnogi izkoristiti svoje priložnosti tako v poslovnem kot zasebnem življenju. Neredko se zgodi, da ima človek preveč obveznosti hkrati in jih lahko opravi zgolj pod stresom. Nekaj časa to deluje, dolgoročno pa lahko nastanejo resne težave. Vsakdo si mora zato omogočiti »ure za sproščanje«. Ni pomembno, kako bomo to počeli. Bistveno je, da se s tisto dejavnostjo, ki nam je najbolj pisana na kožo, naj bo gibanje ali mirovanje, druženje ali meditiranje, po stresnem delu resnično sprostimo in s tem preprečimo najbolj pogoste in neprijetne posledice: glavobole, potenje, nespečnost, utrujenost, anksioznost, napetost, debelost, neodpornost, želodčne in srčne težave.

Tehnike sproščanja

Strokovnjaki so si enotni, da so za preprečevanje stresa, odpravljanje njegovih posledic in spremembo v odzivu na stresno dogajanje na prvem mestu zelo pomembne telesna aktivnost in tehnike sproščanja. Aerobne dejavnosti, kot so tek, kolesarjenje, plavanje, hitra hoja, tenis, rolanje, skratka tiste, ki spodbujajo potenje, zmanjšajo dovzetnost za stres, psihično občutljivost in mišično napetost. Za učinkovito odpravo stresa priporočajo najmanj 30 minut vadbe na dan, ki pa jo lahko razdelimo v dva krajša dela ali tri. Koristno je še marsikaj – vizualizacija, denimo, ukvarjanje z jogo, pilatesom, tai čijem, plesom in podobno. Pri eni izmed preprostejših tehnik sproščanja se osredotočimo na dihanje: v mirnem kotičku zapremo oči in umirjeno, neprisiljeno vdihnemo ter izdihnemo. Ob tem poskušamo začutiti telo, ne mislimo na nič in se le zavedamo danega trenutka.

Protistresni razpored

Raziskave kažejo, da večino negativnega stresa pri odraslih povzročajo predvsem delovne ter šolske obveznosti pri mladostnikih. Najbolj smo ogroženi ob končevanju projektov v službi, izpitnem obdobju, pred koncem šolskega leta. Kadar smo v takšnem položaju, je najbolje, da se odzovemo mirno in premišljeno kljub burnim čustvom, ki nas preplavljajo. Vplivamo lahko na intenzivnost in trajanje odziva, pri čemer je za nas bistveno, da ohranimo nadzor nad mislimi.

Poleg načina prehranjevanja (zdrava živila, več manjših obrokov na dan ter pitje vode ali zelenega čaja) in izogibanja nikotinu, ki prispeva k razdražljivosti, se stresu lahko izognemo z nekaj preprostimi napotki za izboljšanje organizacije časa in delovnih nalog:

1. Dnevne obveznosti razvrstimo po pomembnosti in izdelamo urnik, kdaj jih bomo izpolnili in v koliko časa, da se izognemo morebitni stiski.

2. Poiščimo vse informacije, ki jih potrebujemo za izpolnitev nalog.

3. Začnemo z najpomembnejšim opravilom in nikoli ne delamo več nalog hkrati.

4. Redni odmori med delom pomagajo. Za minuto zaprimo oči in globoko vdihnimo. Predstavljajmo si kaj prijetnega, na primer, kako poležavamo na sončni plaži. Pustimo, da nas domišljija odpelje kam, kjer je pomirjajoče in osvežilno.

5. Spoznajmo, kako se odzivamo na stres, da bomo vedeli, kdaj deluje spodbudno na uresničevanje poklicnih nalog, kdaj pa se izzivi spremenijo v pritisk in negativni stres.

6. Ne nosimo dela domov in si postavimo jasno mejo med zasebnim in poklicnim življenjem.

Ko ne moremo in ne moremo zaspati

Rž je dragocena sestavina zdrave in uravnotežene prehrane – otrobi uravnavajo prebavo in presnovo, varujejo pred debelostjo, ki jo povzroča stres, pa tudi spodbudijo telo, da izloči odvečne in škodljive snovi. Če se želimo umiriti in dobro spati, si zjutraj, opoldne in pred spanjem položimo na čelo oblogo. Naredimo jo iz sredice rženega kruha, drobno narezanih svežih ali kislih kumaric, kislega mleka in gline. Nespečnost in stres naj bi pregnal tudi čaj, ki ga pripravimo iz žličke rženih zrn in žličke ovsa, najbolje neluščenega. Zrna kuhajmo v pol litra vode, da se razpočijo. Čaj precedimo in ga pijemo večkrat na dan. Spanec bo sladek kot že dolgo ne. Lahko noč!