Nekaj let pred drugo svetovno vojno je nastala prva bela čokolada: mešanica sladkorja, mlečnih delcev in kakavovega masla. V Švici so jo izdelali leta 1930, sčasoma pa so z različnimi dodatki povečali njeno pestrost. Med prvimi so to storili pri Nestleju, kjer so ji leta 1948 dodali koščke mandljev.
Čokolada, ki to ni
Čeprav dandanes nekateri menijo, da zaradi odsotnosti kakavovega prahu ne gre za pravo čokolado, ima vendarle pozitivne učinke na zdravje. V samo osmih gramih te sladice je več kalcija kot v temni čokoladi. Ta ohranja zdravje srca, mišic in živčevja. Pomaga tudi pri zaščiti pred alergijami in depresijo. Poleg tega vsebuje fosfor in vitamin B2. Fosfor je pomemben mineral, ki vpliva na rast in razvoj celic, vitamin B2 pa igra eno ključnih vlog pri zdravi presnovi. Ob tem v beli čokoladi ni kofeina, zato je dobrodošla za vse, ki se tej snovi iz kakršnega koli razloga izogibajo.
Zmerno
Ne gre torej zgolj za okusno sladico, temveč ima tudi pozitiven vpliv na zdravje. Kockica ali dve na dan koristita duši in telesu. Tudi z njo, enako kot z njeno sicer res bolj zdravo sorodnico, temno čokolado, pa vendarle ne gre pretiravati. Ključ je namreč v zmernosti.
