Čeprav je znanost v zadnjih desetletjih močno napredovala v razumevanju vplivov vremena in podnebja na počutje in zdravje ljudi, ostaja še veliko nejasnosti, predvsem glede vpliva podnebnih sprememb, tako naravnih kot tudi tistih, ki so posledica človekove dejavnosti.
Presoja podnebnih sprememb na zdravje in počutje ljudi v prihodnjih desetletjih ni težavna le zaradi ne povsem poznanih povezav, ampak tudi zaradi vpliva številnih drugih dejavnikov, kot so spremembe standarda, tehnologije, socialnih in političnih razmer. To pomeni, da se soočamo s kompleksnim problemom, v katerem je veliko spremenljivk še povsem neznanih in lahko le predpostavimo, kako se bodo spreminjale. Zato je ocenjevanje posledic podnebnih sprememb na zdravje ljudi težavno in v veliki meri negotovo, postrežemo lahko le z bolj ali manj verjetnimi ocenami. Že zdajšnje vremenske razmere nam večkrat povzročajo težave, včasih pa celo nepopravljive zdravstvene posledice. Ker ostajajo socialne in politične razmere v prihodnosti še velika neznanka, nihče ne more predvideti, kako učinkovito se bomo lahko prilagajali novim razmeram.
Ocene vplivov podnebnih sprememb na zdravje ljudi so izdelane za populacijo v celoti, manjše skupine, da o posameznikih sploh ne govorimo, pa se bodo lahko odzivali tudi bistveno drugače, pač glede na višjo ali nižjo raven prilagoditvene sposobnosti oz. dovzetnosti za spremenjene oz. škodljive vplive iz okolja. V projekcijah običajno ocenjujemo posledice za širšo populacijo, ne pa tudi neposrednih posledic za posameznika.
V globalnem merilu je dokaj preprosto našteti možne posledice podnebnih sprememb. Podnebne spremembe, predvsem globalno ogrevanje ozračja, bodo prizadele ekosisteme in tudi zdravje ljudi. Višja temperatura bo omogočila širjenje tropskih bolezni tudi zunaj ekvatorialnega območja. Rastlinstvo se bo prilagajalo novim podnebnim razmeram in rastlinski pasovi se bodo pomaknili proti severu in v višje lege. Nekatere rastlinske in živalske vrste bodo izumrle. Zaradi dviga morske gladine bo ponekod slana morska voda vdrla v podtalnico. Pogostejši in močnejši vročinski valovi bodo v velemestih zahtevali več življenj, neurja bodo ogrožala lastnino, zdravje in življenja pogosteje kot danes. Veliko težje je predvideti posledice na regionalnem in lokalnem nivoju.
Glede vplivov na zdravje in počutje ljudi upoštevamo naslednje vidike podnebnih sprememb:
- spremembe toplotnih razmer (za živa bitja so relevantne spremembe toplotnih razmer v celoti in ne le temperature);
- spremembe padavinskega režima;
- spremembe intenzitete in pogostosti posameznih ekstremnih vremenskih dogodkov;
- spremembe v pogostosti in razporeditvi posameznih vremenskih situacij nad Sredozemljem in srednjo Evropo po letnih časih;
- spremembe višine gladine morja;
- spremembe zaščitnega ozonskega plašča v stratosferi in posledično spremembe v jakosti UV-sevanja;
- spremembe v količini in kakovosti pridelka;
- spremembe v količini in kakovosti razpoložljive vode;
- spremembe kakovosti zraka.
Ker se odzivamo na vpliv ozračja v celoti, lahko le sestavljene mere za vrednotenje počutja opišejo učinek ozračja na ljudi v celoti, upoštevanje vsake komponente posebej nam ne daje pravilne slike, saj ne upošteva skupnih učinkov. Priljubljen je sinoptični pristop, ki združuje množico različnih meteoroloških spremenljivk v sestavljene značilnosti zračnih gmot. Ta metoda ima veliko prednosti in je razširjena predvsem v Združenih državah Amerike. Kljub temu je za razumevanje povezav nujna analiza vpliva posameznih komponent.
Težja od prilagoditve nekoliko spremenjenim povprečnim razmeram bo prilagoditev povečani spremenljivosti in s tem povezanimi izjemnimi vremenskimi pojavi.
Ob podnebnih spremembah lahko pričakujemo tako neposredne kot tudi posredne vplive na zdravje in počutje ljudi. Stopnja zanesljivosti posameznih ocen se lahko od primera do primera zelo razlikuje, v splošnem velja, da je lažje oceniti posledice neposrednih vplivov. Med neposredne vplive, na primer, prištevamo več težav in tudi smrti ob vročinskih valih. Veliko težje je oceniti posredne vplive prek porušenega ravnovesja ekosistemov, sprememb v prehrani zaradi sprememb v kmetijski proizvodnji in bolezni rastlin, porazdelitvi zajedavcev in škodljivcev, povečani onesnaženosti okolja ne le lokalnega izvora, ampak tudi prenosa onesnaženja na velike razdalje. Že majhne spremembe v kombinacijah posameznih vremenskih elementov, ki so vsaka zase komaj občutne, lahko skupaj učinkujejo moteče.
