Toplo vreme ne zbeza na plan le ljudi, ampak tudi klope, verjetnost okužb, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje, je velika. Slovenija spada med države, v katerih obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, zelo nevaren je klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem.
Najbolj ogroženi na svetu
Pri nas najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi, je lymska borelioza, razširjena je po vsej Sloveniji. Povzročajo jo bakterije, ki se imenujejo borelije. Vsako leto pri nas zabeležimo več kot 6000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu, poudarjajo na NIJZ. Cepiva proti njej ni, možnost okužbe lahko zmanjšamo z ustreznim načinom življenja, primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov.
Od februarja do novembra Klopi živijo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu: velikokrat se okužimo ravno na domači trati ali med sprehajanjem psa. Dobimo ga, ko oplazimo grmovje in nas klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite: dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta. Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa lažje opazimo. Namažemo se z repelentom, po vrnitvi iz narave pa natančno pregledamo telo, se oprhamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo. Do nadmorske višine 600 metrov je lahko klopov veliko, v višjih legah manj. Prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh; ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad pospešita njihovo dejavnost. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih od februarja do novembra. Slovenija spada med endemska območja klopnega meningoencefalitisa in se glede na pogostost uvršča v sam vrh evropskih držav. |
Bolezen se navadno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni ali tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v obdobju kožnih sprememb ali prvih mesecih po izginotju se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Bolezen zdravimo z antibiotiki: zdravljenje je zelo uspešno in preprosto zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah, a te so redke. V letu 2015 je bilo prijavljenih 3742 bolnikov z lymsko boreliozo, in sicer 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških.
Vnetje osrednjega živčevja
Klopni meningoencefalitis (KME) je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Prva faza se začne približno en teden po vbodu klopa, pojavijo se slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol in vročina. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih tudi motnjami zavesti. Pri 5–10 odstotkih bolnikov se pojavijo ohromitve, približno en odstotek obolelih umre!
Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere spadajo glavoboli, vrtoglavice, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.
Slovenija spada med endemska območja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Klopi, okuženi z virusom KME, so razširjeni skoraj po vsej Sloveniji, največ jih je na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Leta 2015 je bilo prijavljenih 62 primerov KME, najmanj v zadnjih 30 letih in veliko manj od povprečja za predhodnih 20 let, ki je okoli 250 prijav na leto. V letu 2015 zaradi KME ni umrl nihče.
A upad ni toliko povezan s povečanim cepljenjem, ampak je bolj posledica klime v zadnjih letih, ki je povzročila neugodne razmere za klope. Najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred KME je cepljenje. To je v Sloveniji obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, strokovnjaki pa ga priporočajo vsem ljudem od enega leta starosti naprej. Kljub temu je v zadnjih letih delež cepljenih proti tej bolezni v Sloveniji še vedno zelo nizek, in sicer 12-odstotni. Cepiti se je priporočljivo še pred začetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi po enem mesecu, tretji pa čez od pet do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, pozneje pa na pet let, da se ohrani ustrezen nivo zaščite.
Odstranjevanje klopov Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. Primemo ga s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli živalce ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil. |
