Planinska pot od Rudnega polja na Pokljuki do Uskovnice je lepa in prav nič naporna. Na Razpotju, kot domačini imenujejo križišče tik pred Uskovnico, so točke s pozitivnim sevanjem, ki privabljajo veliko ljudi. Tako se je že kar lepemu številu točk s sevanjem, ki blagodejno vpliva na počutje in zdravje, pred leti priključila še Pokljuka. Med Uskovnico in Rudnim poljem na planini Praprotnica je zemeljska energijska točka. Močno sevanje, ki ga nekateri uporabljajo kot zdravilo, je označeno s kamni v obliki velike zvezde. Tudi na zdravilnih točkah na Pokljuki so na vsaki posebej zapisali, katero bolezen zdravi, in priporočljiv čas zadrževanja na njej. Število potrebnih obiskov je odvisno od vsakega posameznika in od stopnje poškodbe fizičnega telesa.
Če je pri določeni osebi bolezen močno napredovala, je včasih na ta način ni mogoče pozdraviti. Zdravilna mesta blagodejno vplivajo na zdravje in počutje, ne da bi se posameznik tega zavedal in neodvisno od njegovega prepričanja. Res pa je, da so ljudje z zaupanjem v tovrstno energijo zanjo bolj odprti in dovzetnejši, zato se različno odzivamo. Mnogi si prav z njimi lajšajo bolečine in zdravstvene težave, drugim so v čudežno pomoč pri ozdravitvi, komu pa se zdi, da zanj sploh niso bile koristne. Na Praprotnici so številne energijske točke blagodejnega in zdravilnega sevanja zemlje, ki izboljšajo počutje in zdravje ljudi. Našli so veliko energijskih točk, izmerjenih in označenih pa je 26.
Že po kratkem zadrževanju na tem območju (v povprečju od 8 do 30 minut, odvisno od točke) se začnejo sproščati blokade in vzpostavljati bolj uravnotežen pretok energije skozi telo. Obiskovalci se na tem obmo- čju tudi hitreje sprostijo in si naberejo novih moči. Izjemno zdravilno sevanje na Praprotnici so že pred več desetletji odkrili švicarski radiestezisti. Tudi na prostoru pri kapeli so zaznali močno energijo. Poleg kapele je izvir vode, za katero pravijo, da je zdravilna. Izliva se v korito, iz katerega se napajajo krave. Pokljuka je z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah.
Je največja zaokrožena gozdna površina v Triglavskem narodnem parku. Dolga je 20 kilometrov in skoraj toliko tudi široka. V razponu od 1000 do 1400 višinskih metrov je pribli- žno 6300 hektarjev gozdov, v katerih prevladuje smreka. Razgibano površje skritih brezen, zaraščenih vrtač in dolinic je ostanek delovanja pokljuškega ledenika. Za njim so ostali pokljuško barje in zamočvirjene, težko prehodne gozdne površine. Barje spada med najjužnejše visoko barje v Evropi.
