Zbolel sem po prihodu iz vojske, se spominja upokojeni pismonoša Lovro Kern iz Komende. »Med vajami me je po vratu ranil delček bombe, ki jo je neki vojak nepravilno odvrgel in jo je razneslo zunaj predvidenega prostora. Če bi me oplazil le nekaj centimetrov nižje ali višje, bi pristal na vozičku ali me celo ne bi bilo več.« Takrat je seveda doživel hud stres, ki je eden od vzrokov za nastanek luskavice, poleg tega sta imela to bolezen mama in njen brat. »Leta 1971 sem prvič opazil značilni madež na desnem stegnu. Moj zdravnik mi je takrat malo v šali malo zares razložil, da je luskavica neozdravljiva bolezen, ki izgine, ko umreš. Vendar je ne smeš zanemariti, pač pa zdraviti, predvsem pa ljubiti, jo spustiti na svobodo, je dejal. S tem mi je dal jasno vedeti, da bolezni ne smem skrivati pod dolgimi rokavi in hlačnicami, ker od tega ne bo prav nobene koristi. Dermatolog mi je predpisal zdravilno mazilo, in na stegnu je kmalu izginila, pojavila pa se je na komolcih, kolenih, mečih, ledvenem delu in trebuhu. Dolga leta sem jo dokaj dobro obvladoval samo z mazilom in povsem običajnimi negovalnimi kremami pa tudi z ravno prav sonca. Pred šestimi leti pa je bolezen izbruhnila v tako hudi obliki, da mi je dermatolog dr. Tomaž Lunder predpisal biološka zdravila. Kakšno leto je bilo idealno, dobro sem jih prenašal in tudi stanje se je izboljšalo, potem pa so se pokazali stranski učinki. Začel sem hujšati, podrl se mi je imunski sistem, vrstile so se alergije, zaradi išiasa sem si moral pri hoji pomagati z berglami. Z vednostjo dr. Lundra sem prekinil terapijo.«
Nič več bergel
Po snahinem priporočilu je pred petimi leti začel obiskovati bioenergetika Duška Praštala, enega prvih diplomantov znanega mojstra Zdenka Domančića. »Po štirih dneh nisem več potreboval bergel, kmalu sem nehal hujšati, alergije so izginile,« opisuje predsednik
ljubljanske podružnice Društva psoriatikov Slovenije, ki se še vedno občasno udeleži bioterapij, saj mu zelo pomagajo tudi pri drugih težavah, recimo pri bolečinah zaradi psoriatičnega artritisa, ki pogosto spremlja luskavico in mu že leta otežuje gibanje. Približno v istem času, kot je začel obiskovati bioenergetika, se je naš sogovornik odločil preizkusiti tudi znano naravno pomagalo za marsikatero tegobo – glino. »V naših krajih je zelo znana. Po navodilih Janeza in Cvetke Ferjuc iz Komende, ki jo že desetletja kopljeta in predelujeta, sem žličko gline zvečer premešal v kozarcu vode, pustil stati čez noč in zjutraj tekočino popil do usedline. To sem počel trikrat po tri tedne z enotedenskimi presledki. Prepričan sem, da sem se luskavice znebil prav s pomočjo bioenergije in gline. Upam, da za vedno,« zadovoljno pripoveduje Kern. »Zdaj ne potrebujem nobenih zdravil, uporabljam samo običajno mleko za telo.«
Je dedna, ni nalezljiva
Poletje je in na ulicah, kopališčih in plažah videvamo tudi ljudi z kožnimi spremembami, značilnimi za luskavico ali psoriazo. Čeprav zdravniki in oboleli že leta ponavljajo, da ta kronična kožna bolezen ni nalezljiva, se je, na žalost, še vedno držijo vsakovrstni predsodki. Za luskavico so značilna izbokla rdeča žarišča ali lezije s srebrno belo plastjo odmrlih celic, ki so videti kot luske. Zlasti pogosta je na lasišču, kolenih, komolcih in trupu, vendar se lahko razvije tudi na nohtih, dlaneh, stopalih, spolovilih, redkeje na obrazu. Največkrat se pojavi na istem mestu na levi in desni strani telesa.
Prizadene tako moške kot ženske, najpogosteje med 15. in 35. letom starosti. Pojavi se tako, da imunski sistem kože pomotoma sproži obrambni odziv, ki povzroči čezmerno nastajanje celic povrhnjice kože. Navadno takšna celica dozori in odpade v 28–30 dneh, pri
luskavici pa dozori in se pomakne na površje v samo treh do štirih dneh. Te celice ne odpadejo, ampak se kopičijo. Žarišča se vnamejo, zadebelijo, lahko tudi srbijo, koža se lušči.
Vzroki za njen nastanek niso povsem znani, poslabšajo pa jo čustveni stres, kožne poškodbe (denimo opekline), nekatere vrste okužb (predvsem s streptokoki), odziv telesa na določena zdravila in alkohol. Raziskave so pokazale 10-odstotno možnost, da bodo potomci zboleli za luskavico, če za njo trpi eden od staršev. Pogosto jo spremljajo še druga bolezenska stanja, predvsem srčno-žilne bolezni (vključno z debelostjo, sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom in holesterolom) in psoriatični artritis (s kožnimi znaki in simptomi artritisa, torej z bolečinami v sklepih in vnetji oziroma oteklinami). Luskavica ni neposredno smrtno nevarna, je pa izjemno zahtevna in bolnika prizadene na vseh področjih življenja.
Društvo psoriatikov Slovenije
Ustanovili so ga leta 1979 in trenutno združuje približno 2000 članov. Z 11 podružnicami je prisotno po vsej Sloveniji. Posebno so ponosni na svojo socialno in humanitarno pomoč članom društva. Večkrat letno organizirajo strokovna in družabna srečanja, športne igre Psoriada, pod okriljem društva delujeta tudi kulturno-umetniška in planinska sekcija. Svojim članom zagotavljajo zdraviliško obnovitveno rehabilitacijo. Luskavico ima od 30.000 do 40.000 prebivalcev Slovenije.
