Brez bolečine v želodcu

Želodec je del prebavne cevi. Pred njim so usta in požiralnik, za njim pa dvanajstnik, sledi tanko črevo, ki se nadaljuje v debelo črevo. Ko govorimo o težavah z želodcem, govorimo v bistvu o težavah v zgornjem delu prebavil. Želodec je organ, ki vedno kaže na našo splošno psihofizično kondicijo. Skozi želodec gre vse, kar pojemo, in to, kar pojemo, nam lahko dela težave. Vendar je znano, da so težave z želodcem psihoorganska bolezen, torej so tesno povezane z našo psiho, pravi specialist splošne medicine Marjan Berginc, dr. med. »Ne gre samo za to, kaj pojemo, ampak so številne težave z želodcem odraz naše psihe in vseh stresov, ki jih doživljamo. Veliko študij je bilo narejenih in vse potrjujejo, da je to psihoorganski problem. Od 30 do 70 odstotkov težav z želodcem je povezanih s stresom in našo psiho.«

Skozi želodec gre tudi ljubezen, pravi ljudsko izročilo. In to resnico lahko obračamo, kakor koli hočemo, ne moremo se izogniti težavam samo tako, da spremenimo prehrano, ampak moramo reševati našo celotno osebnost v smislu fizičnih, psihičnih in tudi socialnih razmer, poudari Berginc, ki je dobil tudi naziv moj zdravnik 2016, in doda, da je želodčnih težav oziroma diagnoz kar veliko, nekatere pa so lahko zelo trdovratne in potrebnega je veliko truda, da jih odpravimo oziroma pozdravimo. To so vnetja želodca in požiralnika, ki so lahko akutna ali kronična, gastroezofagealni refluks (GERB), rane oziroma ulkusi na želodcu in dvanajstniku, kila na preponi (Haernia diaphragmalis), krčne žile požiralnika pri napredovalih boleznih, rak želodca, polipi in tudi stanja po operaciji.

Kaj pomaga

Ker so vzroki za različne želodčne težave različni, jih lahko tudi občutimo drugače. »Želodčne težave najpogosteje občutimo kot bolečino v predelu žličke, tiščanje za prsnico, tudi kot spahovanje in bruhanje. Pri hujših oblikah vnetja želodčne sluznice se lahko pojavlja zelo huda bolečina, bruhanje krvi, hujšanje. Nemalokrat je znak, s katerim prihaja pacient, črno blato ali melena,« pravi Berginc. Pogosto se dogaja, da prebavni sokovi in želodčna kislina povzroča tako imenovani GERB, torej refluks oziroma tok kisline navzgor v požiralnik in žrelo. Takrat se pojavljajo kašelj, težka sapa, gorčica ali zgaga in vnetja grla ter pekoč občutek v žlički, za prsnico in v vratu. Zaradi težav z želodcem in preveč kisline moramo spremeniti prehrambne navade. S hrano lahko namreč precej omilimo simptome. Vsekakor je pomembno, da smo pozorni na znake, ki jih sporoča naš želodec, in da ob njih ustrezno ukrepamo, pravi sogovornik.

»Nujno je, da v hrani naredimo red. Treba je odstraniti vso hrano, ki nam povzroča težave. Zdravniki svetujemo odstranitev pikantnih in začinjenih jedi, odstranitev oziroma prekinitev uživanja snovi oziroma hrane, ki draži želodec, to so kava, alkohol, tudi kajenje. Obenem se moramo temeljito posvetiti težavam, ki nam povzročajo stres. Posebno pomembno je, da imamo več dnevnih obrokov, a naj bodo količinsko omejeni. Torej ne smemo jesti dvakrat na dan zelo velikih obrokov, ampak moramo imeti 4 ali 5 manjših. Poleg tega mora biti hrana kuhana ali pripravljena na pari, izogibati se moramo ocvrti. Zadnji večerni obrok ne sme biti velik in predvsem ne prepozen, ne po 20. uri. To je še kako pomembno pri bolnikih z gastroezofagealnim refluksom, ki naj ne bi jedli in ne veliko pili tri ure pred spanjem. Poleg tega morajo imeti malo dvignjeno vzglavje.«

Če s preventivnimi ukrepi in spremenjenim režimom prehranjevanja ne moremo odpraviti težav, so na voljo številna zdravila, ki nam poskušajo s kemijo pomagati, kjer nam ne uspe s preventivnimi ukrepi, pravi sogovornik. »Zdravila, ki pomagajo pri odpravljanju želodčnih težav, delimo v tri skupine: antacide, to so baze, ki nevtralizirajo kislino, H2 blokatorje, ki na specifičen način blokirajo nastanek želodčne kisline, in blokatorje protonske črpalke, ki so najmočnejši in imajo enak učinek zmanjševanja kisline.«

Kdaj k zdravniku

Čeprav so težave z želodcem in gerbom, to je čezmernim zatekanjem kisle želodčne vsebine iz želodca v požiralnik, eden od najpogostejših zdravstvenih problemov, pa le okoli četrtina vseh teh ljudi pride po pomoč k zdravniku, pojasni sogovornik, preostali pa se zdravijo sami. Sedem odstotkov ljudi ima vsak dan težave s preveč želodčne kisline in refluksom, 20–40 odstotkov jih ima te težave enkrat na teden ali vsaj enkrat na mesec. Pri samozdravljenju je nujno, poudari Berginc, da dojamemo, da gre za psihofizični problem in da poskušamo sami odstraniti stresne dejavnike iz življenja. Kako? »Ni preprosto, saj nas tega nihče ne uči in stres ni nekaj oprijemljivega, kar lahko primeš in vržeš skozi okno. Na svetovnem spletu je o tem veliko napisanega. Moramo se poučiti in poskusiti, sicer ne moremo rešiti težave. Vsekakor je pot k zdravniku nujna, ko ne zmoremo več sami,« pravi. Obisk zdravnika je nujen tudi, ko imamo bolečino v želodcu, ki ne popušča, ki je ne obvladamo, kadar bruhamo krvavo, kadar je blato črno in kadar nepojasnjeno hujšamo.