Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom lahko škodljivo vpliva na razvoj otroka in rast zarodka in povzroča nepopravljive in trajne poškodbe pri še nerojenem otroku, so ob dnevu fetalnega alkoholnega sindroma, ki smo ga zaznamovali 9. septembra, v Sloveniji četrtič, zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Če mati med nosečnostjo uživa alkohol, lahko to pri otroku pusti hude posledice: privede lahko do različnih prirojenih telesnih, duševnih, vedenjskih motenj in učnih težav, ki so znane pod imenom spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD). »Alkohol je teratogen, kar pomeni, da povzroča nepravilen razvoj organov ali delov organa. Pri zarodku, ki je izpostavljen alkoholu, so najpogosteje prizadeti možgani pa tudi srce, jetra, ledvice, kosti. Prav tako ima strupen učinek in je škodljiv in nevaren za vse organe in sisteme v telesu,« je povedala specialistka javnega zdravja na NIJZ prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med.
Posledice pitja alkohola med nosečnostjo se kažejo na različne načine, od spontanega splava do odmrtja ploda ali prezgodnjega poroda. Ko se otrok rodi, ima lahko prenizko telesno težo, podpovprečno rast, tudi abstinenčni sindrom, ki se kaže kot razdražljivost, nespečnost, otrok se trese in ima krče. Znaki pitja alkohola med nosečnostjo pri otroku so lahko vidni tudi pozneje in se kažejo v slabših kognitivnih, govornih, motoričnih in socialnih sposobnostih otroka ter kot vedenjske motnje, otrok ima lahko učne težave.
Ni varne količine alkohola niti varne alkoholne pijače, še manj varnega obdobja v nosečnosti, ko alkohol ne bi škodil otroku. Najboljša odločitev za žensko, ki je noseča, nosečnost načrtuje ali doji, je abstinenca, pravijo na NIJZ.
