Nekateri ste ga že postavili na ogled, v kot ali na sredino, naravno ali umetno. Morda celo umetniško, takšno iz žic, kartona ali plute. Kljubovalno, a praznično. Različni okusi, različna drevesca. Tista, ki jih decembra tako mrzlično iščemo, jih nonšalantno posekamo v naravi ali pa vlečemo iz zaprašenih škatel, kupujemo na bližnji stojnici, najemamo v lončku in po praznikih vrnemo. Se najdete v kateri od teh zgodb?
Upam si trditi, da prazničnega časa ni brez praznično okrašenega drevesca. Moram priznati, da so se mi posekana drevesa decembra vedno na neki način smilila, žal mi je bilo, da jih po naveličanem obdobju praznovanj kar tako zavržemo na kup smeti, kjer drevo, ki bi imelo še toliko ponuditi, konča svojo zgodbo. Ste kdaj pomislili, da bi zdaj posekana smrečica v vašem domu v naravi zrasla od 20 do 30 metrov, v širino pa se razbohotila od 5 do 7 metrov? V kraju Raduše, ki leži v občini Slovenj Gradec, je pred leti stala najdebelejša smreka v Sloveniji, njen obseg je meril kar 555 cm.
Zakonodaja v Sloveniji ne dopušča prostega lomastenja in sekanja po hosti, kot so mnoge učili dedje ali morda celo starši. Seveda to ne pomeni, da doma ne smete imeti naravnega drevesa, nasprotno, vedno več zeleno ozaveščenih ljudi ponuja alternative in prijazne rešitve za okolje in naše gozdove. Ponudniki so vsako leto inovativnejši. Sicer pa lahko, če se le ozremo v preteklost in pobrskamo po različnih virih, ki opisujejo postavljanje in krašenje dreves, ugotovimo, da so umetna praznična drevesca izdelovali že v 19. stoletju. Ne plastična, temveč papirnata ali iz gosjih peres.
Naravna imajo seveda svoje prednosti. Ne glede na to, na kateri strani ste, pa je treba vedeti, kakšna so pravila igre in kaj se z drevescem zgodi, ko se prazniki končajo. Če boste kupovali naravno, pazite na to, da je označeno z zeleno plombo na vidnem kraju. Ko bo romalo na odpad, ne pozabite, da ga lahko razžagate in odložite v zabojnikih za biološke odpadke ali pa zakurite v kaminu. Umetna drevesca uporabljajte čim dlje ali pa jih na koncu podarite komu, ki se je naveličal naravnih. Tisti, ki smo zaljubljeni v večno zeleno, pa se bomo sprehodili po gozdovih in občudovali, kako rastejo iz zemlje v vsej svoji veličini.
