Konoplja namesto hmelja

Najnaprednejši kmetijski svetovalci in kmetje v Savinjski dolini iščejo alternativne rešitve, kaj pridelovati na njivah zdaj, ko se je prodaja hmelja bistveno zmanjšala. Kmetje so s prizadevno in inovativno kmetijsko svetovalko Majo Klemen Cokan prejšnji teden obiskali Pomurce, da bi se še bolj poučili o posebnostih in pridelavi industrijske konoplje. V Pomurju je že kar 85 registriranih pridelovalcev te rastline, na testnih poljih pa so je nekaj posejali tudi Savinjčani.

Pionir na tem področju, tudi v bojih z mlini na veter, je Dejan Rangeo, saj so mu državniki kar velikokrat poželi posevek. Diplomirani agronom je več let vztrajno dokazoval prednosti industrijske konoplje, saj jo lahko uporabljamo v več namenov: daje olje, semena, lahko jo zmeljemo za moko, vlakna so primerna za tekstil, stebla za gradbeni material in blagodejno vpliva na zemljo.

Kmetje so bili navdušeni, da je lahko industrijska konoplja glavni posevek, lahko pa tudi strniščni.

Poseješ jo kot pšenico

Lepo in hitro raste in prehiti ves plevel. Zanimive so razlike med moškimi in ženskimi rastlinami, pravijo Pomurci, ki pridelujejo že izvrstno konopljevo olje, semena, moko, brikete, delajo konopljevo skuto. Savinjčani so povedali svoje izkušnje, da je opazna razlika med velikostjo konoplje. Na mestih, kjer so bila tla nezbita od težkih traktorjev in niso bila kemično trezirana, je veliko večja in zelena, zdrava, polna energije in življenja; tam pa, kjer je nekoč vozil težek traktor, kjer so bili prisotni fungicid, insekticid in herbicid in je zdravil predhodno rastlino hmelj, ko se je to spiralo v tla, v zemljo, pa so rastlinice ostale nižje in hitreje, prehitro, dozorevajo.

Drugo leto jim bo že lepše, seme bo padlo v bolj zdrava tla, saj jih konoplja zdravi, so o svojih izkušnjah pripovedovali Savinjčani.

V Savinjski dolini je zdaj približno 50 arov posevkov.

»Konopljo na manjših površinah žanjemo ročno. Savinjčani vabijo k skupnemu druženju in pomoči pri žetvi,« vabi Cokanova v Savinjsko dolino, kjer živijo pregovorno gostoljubni ljudje.

Razmišljajo o priložnostih za prihodnost, tudi o pridelavi konoplje za tekstil, saj Slovenci s tekstilom sploh nismo samooskrbni, tu pa je velika priložnost za to.

V Savinjski dolini je v času osamosvojitve propadlo kar nekaj tekstilnih tovarn, znanje torej je. To znanje bi bilo škoda izgubiti, menijo Savinjčani.

Znanja in vedenja gredo naprej. Konec meseca bosta žetev konoplje ter kongres o konoplji med sejmom Agra, na katerem bo predstavljenih še več informacij o pridelavi industrijske konoplje.