Zgodovinski viri pravijo, da so sveže hruške že od nekdaj veljale za zdravilni sadež. Kaj bi drugega sploh pričakovali, ko pa so jih načrtno gojili že stari Grki v 8. stoletju pred našim štetjem, Homer jih je imenoval darilo bogov, oboževali so jih Feničani in Rimljani, z njimi so se sladkali perzijski kralji, v srednjeveški Italiji pa so poznali že 200 različnih sort; od tistih res sočnih in sladkih do kislih, trpkih, velikih ali drobnih, takih, primernih za mošt in žganjekuho, pa do lepih velikih, ki krasijo steklenice, polnjene z viljamovko. Vendarle se v resnici pogosteje goji zgolj dobrih 30 vrst. Tudi pri hruškah se tako kot pri jabolkih dogaja, da dobre stare sorte kar nekako izginjajo, izpodrivajo pa jih tržno bolj popularne vrste, ki so ekonomsko rentabilnejše.
Kar pomislite, kdaj ste še v standardni trgovinski ponudbi videli kake vodenke ali ozimke, maslenke, pšeničnice ali pituralke? O čem sploh govorim? O starih sortah kajpak, ki jih danes res malokdo sploh še pozna. Sadni izbor, kot pravijo izbiri sort določenega geografskega območja, je bil sicer v zgodovini tudi pri drugem sadju mnogokrat razpet med težnje po širitvi sortimenta in bogatitvi ponudbe s sortno pestrostjo na eni strani ter na ožanje sortimenta in s tem zagotavljanje zadostnih količin pridelka manjšega števila sort, ki ga zagovarjajo trgovci. Samo tako, da boste vedeli, kam nima smisla hoditi, če bi pri hruškah radi več izbire. V navaden market pač ne.
Zakaj jih cenimo
Hruške imajo pomembno hranilno vrednost. Treba je poudariti majhen delež sadnih kislin kot tudi visoko vsebnost kalija, ki učinkuje na odvajanje vode. Vitamini in minerali so v mesu in lupini hrušk v ugodnem razmerju, zato se lahko v presnovi kar najbolje izkoristijo. Izjemno so koristne pri očiščevanju težkih strupov, na primer svinca, živega srebra, kadmija in konzervansov iz telesa. Hruške vsebujejo veliko folne kisline, pomembne so za nastajanje krvi, vsebujejo dobršno mero vitamina C za imunski sistem. Primerne so za potešitev majhne lakote čez dan. Splošno razširjeno mnenje, da gre za redilen sadež, je le predsodek, saj naj bi v resnici veljalo ravno nasprotno. Hranilna vrednost na 100 g sadeža znaša 54 kilokalorij, ob tem pa nas kar zadovoljivo nasitijo in so pravzaprav idealne za diete, ker povrhu še pospešujejo prebavo. Na črevesje delujejo čistilno, odpravljajo zaprtja in druge nepravilnosti v prebavi.
So tudi sadež, ki je nadvse primeren za dojenčke, saj so hruške in kašice iz hruškovega mesa tudi za majhne želodce dobro in hitro prebavljiv obrok, s hitro dostopno energijo in dobro dostopnimi vitamini in minerali. Praviloma lahko hruške dojenčku ponudite že pri 4 do 6 mesecih starosti, seveda pa se morate ob prehodu na trdo hrano posvetovati s pediatrom. Malčkom je mogoče s hruškami lajšati težave z zaprtjem, medtem ko se pri odraslih večkrat priporočajo že kot preventiva za zdravo prebavo.
No, tako za ene kot za druge so ti sadeži tudi priboljšek in posladek.
Delikatno kmečko sadje
Ne glede na to, da te sadeže lahko uvrščamo med robustno kmečko sadje, gre pravzaprav za sila delikatno reč. Hruške so tista vrsta sadja, ki dozoreva in se medi še po tem, ko je že davno obrana in pospravljena z drevesa v shrambo. Zato, da se zorenje uspešno nadaljuje, je najbolje, da hruške hranimo pri sobni temperaturi. Bolj zrele je treba kar hitro pojesti, saj hitro zgnijejo, v dobri formi pa jih le stežka ohranjamo daljše obdobje. Je pa res, da največ hranilnih in tudi zdravilnih snovi vsebujejo ravno takrat, ko so že dodobra zrele. Z dozorevanjem se tudi količina fruktoze povečuje, količina glukoze pa ostaja stalna, kar daje sadežu meden okus.
Sveže, kuhane, sušene …
Po navadi jih v tem letnem času uživamo surove, vendar so glede na vrsto zelo primerne za vlaganje kot kompot ali suho sadje. Poleg tega so idealna priloga k siru, svinjskemu ali puranjemu mesu in divjačini. Seveda so primerne tudi za deserte ali kolače. Posebej sušene hruške so nekaj, kar lahko doseže precej visoko ceno v trgovini ali na trgu, zato ob morebitnem jesenskem višku ni napak razmišljati v tej smeri – torej lastni pripravi suhih hrušk. So namreč nadvse sladek in aromatičen suh sadež, ki ga je mogoče naknadno preliti s čokolado ali glazuro ter tako spremeniti v izvrstno sladico. Nič ni bolj preprostega. Lahko jih olupimo ali pustimo naravne, narežemo jih na polovičke ali četrtine ter odstranimo pečke ter sušimo na rešetki štedilnika pri vklopljenem kroženju zraka ali v sušilniku. Temperatura naj bo 60 °C, čas sušenja pa je odvisen od debeline rezin. Končni izdelek bo seveda odvisen tudi od tega, katere vrste hrušk smo sušili, pri čemer je dobro vedeti, da se za ta proces prav dobro obnesejo tudi drobne hruške, ki nam morda sveže ne gredo preveč v tek (na primer medene tepke).
