Starka z večno mladim obrazom, so zapisali v jedilnem listu. Za začetek gostilne velja leto 1776, ko je hišo, ki je prehajala iz rok v roke, prevzel krčmar, ime pa je dobila po nekdanji hišni številki. Ker je v središču mesta, jo turisti radi obiskujejo. In če gredo nazaj domov z vtisom, s kakršnim smo odšli mi... Bogpomagaj! Mesta po Evropi vse bolj ohranjajo zgodovinski kulinarični spomin z najstarejšimi gostilnami in zgodbami, od pristne mestne gostilne, v kateri so se 240 let spletale zgodbe, pa v Šestici ni niti sledi. Ponujajo domala vse, od žara, pic (v posebnem delu) do medvedovega pršuta, mesovja, rib, jedi na žlico do potice. Ni, da ni! To seveda ni nujno slabo, saj je gostinski kruh izjemno trd in tako poskušajo postati zanimivi za goste, tujce pa vabijo z zgodovino, tradicijo in folklornimi nastopi. A se nam slabo piše, če bodo tuji gostje odšli domov s takšno sliko slovenske tradicionalne kuhinje. Po drugi strani pa je bila gostilna polna, kar je nedvomno skrb vzbujajoč kazalnik naše kulinarične realnosti.
Začeli smo s penino quercus iz kleti Brda: osvežilni, živahni mehurčki z aromami rumenega jabolka, hruške in citrusov so nas prijetno žgečkali v ustih. Bučkin karpačo na rukoli s češnjevcem in parmezanom je bil hrustljav, le kombinacija parmezana in oljčnega olja je tako hudo pogrenila, da nas je v ustih in grlu ščemelo. Šele ko smo vse skupaj izdatno pokapali z limono, je ta omilila grenkobo. Tatarskemu bifteku na pogled ni prav nič manjkalo. Kruh je bil ravno prav popečen, da je s hrustljavo skorjico in mehko sredico vabil k še enemu ugrizu, zavit pa je bil v ofucan in natrgan, a čist serviet, ki je že videl boljše čase. Ko smo na kruh začeli mazati tatarski biftek, je bil ta po zblendani strukturi še najbolj podoben turistični pašteti.
 |
vrsta ponudbe: gostilna hrana, vino: 5 postrežba: 6 cena/kakovost: 5 vtis skupaj 5,3 |
Polenta s hobotnico, češnjevim paradižnikom in porom se je utapljala v smetanasti omaki. Por je bil zažgan, to se je seveda poznalo tudi na okusu: morja v krožniku, v katerem bi morala biti glavna zvezda hobotnica, ni bilo nikjer. Njen okus sta povsem zakrila por in omaka. Zraven smo pili sivi pinot Tilia, 2015. Res lepo uravnoteženo vino, ki je prineslo arome hruške, grenivke, suhih trav in kutine.
Domači ajdovi krapi s skuto in bučkami so bili lepo voljni, blaga, ne prekisla skuta jim je dala ravno prav svežine, da smo krožnik, čeprav so porcije velike, z lahkoto zmazali. Odprti beli pinot iz kleti Brda se je zaradi svoje blagosti in nežne sadne arome ujel s smetanastimi toni omake in sladkobnostjo bučk in ajde.
Ko so na mizo prišli žabji kraki, smo pomislili, da nas po tem obedu morda le ne bo pekla zgaga. Lepo ocvrti, hrustljavi zalogajčki so poskrbeli za zabavo v ustih. A kaj, ko so jih postregli na rižu z razkuhano zelenjavo. Prilogo oglašujejo kot rižoto z zelenjavo julien, a paličic, podobnih vžigalicam, v razkuhani gmoti nismo našli. Razpoloženje nam je potem končno nekoliko dvignila kmečka pojedina. Lepo začinjena in pečena krvavica, dobra pečenica in prav takšen šink, zraven pa kislo zelje in ajdovi žganci z ocvirki. Konkretne okuse smo poplaknili s Šturmovo modro frankinjo, 2015, ki je zadišala po borovnici, črni češnji in črnem ribezu. Lepo vino blagih taninov in umirjene svežine je bila prava izbira za kmečki krožnik.
Izbor sladice smo prepustili kuhinji. Naj bo lepa, smo si zaželeli. Oči so se res napasle na žafranovi panakoti s sadnim prelivom, brbončice pa tega užitka v zbiti, prav nič lahkotni panakoti niso bile deležne.
Lačni nismo šli od mize, gurmanskih užitkov pa seveda nismo doživeli. Neradi to zapišemo, vendar je bil ta obisk kljub prijazni postrežbi veliko razočaranje.
Dobro je vedeti
- Gostilna Šestica
- Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana
- Tel.: +386 (0)1 242 08 55
- Splet: www.sestica.si
- E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
- urnik: Od ponedeljka do petka, od 10. do 23. ure, ob sobotah od 12. do 23. ure, ob nedeljah od 12. do 17. ure.
- degustacijski meni: Po dogovoru.
- vinska klet: Okrog 35 etiket
