Naključja so nemalokdaj ključna za to, da se življenje obrne v neko, pogosto nepričakovano smer. Tako tudi Ana Žontar Kristanc avtorica knjige Ana kuha s prikupno prostodušnostjo priznava, da imata kuhanje in hrana pomembno vlogo v njenem življenju, vendar pa nikoli ni pomislila, da bi v sebi odkrila posebno strast do kuhanja, dokler ni »videla filma Julie & Julia, v katerem je glavna igralka začela pisati blog. Rekla sem si, da to lahko počela tudi jaz …« In je začela pisati blog, nato s svojimi pogledi na kuhanje nastopati na komercialni TV ter naposled promovirati knjižni prvenec, ki so ji ga v razmeroma kratkem času navdihnile in napisale izkušnje. V uvodnem nagovoru pravi, da se spominja vseh podrobnosti vseh receptov, ki jih je uvrstila med platnice, potem ko je v delo vložila veliko truda, predanosti in predvsem ljubezni: »Ljubezni, ki jo čutim do vsake sestavine posebno, predvsem pa do ustvarjanja z njimi.« Še več, na vsak recept je tudi ponosna, saj imajo vsi po vrsti zanjo posebno sentimentalno vrednost. Vihravo mladostno navdušenje nad uspešnim vstopom na knjižni trg na koncu izpričuje tudi poldrugo stran obsegajoče zahvaljevanje vsem, ki so ji pri tem pomagali.
Ana združila vse vetrove - od Italije do Škotske
Mlada avtorica je navdihe za posamezne jedi v svoja jadra prestrezala iz vseh vetrov, iz srečevanj z italijansko, škotsko in drugimi nacionalnimi kuhinjami pa tudi iz svojih osebnih izkušenj. Posebej omenja zlasti mojstra Janeza Bratovža, slaščičarje iz Zvezde ter ocvirkovko, ričet, zeleni ajvar in še nekatere dobrote iz mamine kuhinje. Kot je pričakovati od današnjega omreženega rodu, je kakšno zamisel snela tudi s spleta, nakar je ideje iznajdljivo križala z domačo tradicijo ter cepila, kot na primer pehtranovo potico, na današnje razmere. Za boljšo orientacijo je recepte razporedila v šest razdelkov: Prigrizki, Solate, Juhe, Samostojne in glavne jedi ter priloge, Sladice in slaščice in Za povrh. Vse spremljajo podatki o potrebnem času za pripravo, skoraj vse, večinoma namenjene dvema oziroma štirim jedcem, tudi po eden ali več koristnih nasvetov, nekateri pa so začinjeni še s kakšno zanimivostjo. Čisto njeni posebnosti sta na koncu recepta za pasje piškote in naravni piling za telo z božičnimi začimbami. Nekateri postopki so prikazani z zaporedjem fotografij Petra Bratuše in Kristijana Žontarja, po svoje zgovorni pa so tudi uvodni komentarji k receptom, v katerih avtorica oriše lasten odnos do posameznih jedi in nakaže pot do njih. Brez zadrege tudi razkriva širjenje svojih kulinaričnih obzorij, na primer s koromačem, sladkim krompirjem, piro in kvinojo, kar vse daje njenim še ne sistematično urejenim eksperimentom pečat iskrene radoživosti.
Za postavljanje na noge po prazničnih veseljačenjih v duhu reka klin se s klinom zbija – ker naj bi se mačka najbolje odganjalo prav z alkoholom in ker na telo dobro vplivajo vitamini v paradižniku in zeleni – Ana priporoča svojo različico koktajla bloody mary. Paradižnikov sok naj bo najboljši, po možnosti domač, še poudarja.
Bloody mary za 2 osebi:
- 300 ml paradižnikovega soka
- 100 ml vodke
- sok 1 limone (ali limete)
- 1 čajna žlička worcestrske omake
- 1/2 čajne žličke tabaska
- ščepec soli
- 6 kock ledu
- 2 vejici zelene
- rezine limete za okras
Pripravo koktajla začnete z rezanjem limone in limete na kolobarje. Dobro ohlajenemu paradižnikovemu soku dodajte worcestrsko omako, limonov sok, vodo in tabasko. Vsi, ki ste željni bolj pekočega koktajla, dodajte celo žlico tabaska. Če je treba, koktajl še malo dosolite, nato mu dodajte led, stebli zelene in rezine limete.
