BREZČASNO

Nina Gazibara in Tjaša Kokalj o lepoti

Objavljeno 24. november 2016 11.20 | Posodobljeno 24. november 2016 11.21 | Piše: Da. M.

Dve generaciji, ena lepota.

Lepota je lahko vstopnica, a za nadaljnji uspeh moramo graditi na pristnih odnosih. Foto Alan Orlić

Kaj je lepota, kaj nas dela lepe in kaj je tisto, kar se nam zdi lepo, smo se spraševali na Eucerinovem dogodku, na katerem so predstavili novo anti age linijo negovalne kozmetike. O lepoti sta med drugimi govorili Tjaša Kokalj Jerala in Nina Gazibara. Prva je trenutno izjemno aktivna stilistka, manekenka in tudi blogerka, druga pa tista, ki je vsem zdajšnjim manekenkam začrtala pot, po kateri zdaj gradijo svoje kariere. Nina Gazibara se je namreč v začetku svoje kariere udeležila ene izmed prvih manekenskih šol na našem območju, pozneje pa je tudi sama organizirala tečaje za bodoče manekenke. Na teh je pri mladih spodbujala samozavest, za katero meni, da je pomembna za uspeh.

»Pri 16 letih sem se začela ukvarjati s svojo podobo, takrat sem ugotovila, da sem drugačna, zanimiva. Ko sem takratnega fanta Bora Gostišo spremljala na koncertih in snemanjih, sem spoznala veliko ljudi, med njimi tudi fotografe. Takrat me je opazil Stane Jerko, ki je takoj izrazil željo, da me fotografira. Priporočal mi je manekenski tečaj in nato sem začela delati. Vendar to delo še ni bilo resno manekenstvo, to je postalo leta 1971, ko sem bila stara 21 let,« o svojih začetkih pove Nina Gazibara. Naša najuspešnejša manekenka je poudarila, da je bila od nekdaj zadovoljna v lastni koži.

Bila sem si všeč

»Moram povedati, da sem si bila všeč, pa ne da bi bila narcisoidna. Vendar ko danes slišim mlada dekleta, ki že pri 25 ali 30 letih razmišljajo o lepotnih posegih, zavijem z očmi. Kako se bodo obremenjevala, ko bodo stara 40 ali več? Moramo biti zadovoljni sami s seboj, saj to kažemo navzven. Pri sebi moramo najti neke pozitivne, lepe stvari. Tudi če se te ne tičejo zunanjosti – mnogokrat je kaj drugega, veliko lepšega v nas,« pravi Gazibarova in dodaja, če bi bila lepota tako pomembna, bi bili skupaj samo lepi ljudje. »Tako pa velikokrat vidimo par, kjer je ženska lepa, moški pa niti ne ali obratno. Torej nas privlači nekaj drugega. Morda nas vizualna podoba privlači v mladosti, z leti, ko pridobimo izkušnje in postanejo druge stvari, kot smo mi sami, pomembnejše, se tudi vrednote spremenijo.«

Ljubim-sovražim 
odnos do sebe

S spreminjanjem dojemanja lepote se spoznava Tjaša Kokalj Jerala, ki pravi, da jo glede lepote pritegne drugačnost. »Všeč mi je, da nismo vsi ves čas uniformirani, da si pustimo biti taki, kakršni smo. Predvsem je zame lep človek pristen človek,« je o lepoti povedala Tjaša in dodala, da ima do lastne lepote odnos ljubim-sovražim. »Še vedno so dnevi, ko sem zelo zadovoljna sama se seboj, in so dnevi, ko nisem. Včasih tudi sama sebi ponagajam, tako po najstniško, in ne skrbim najbolje za kožo,« priznava Kokalj Jeralova. A dodaja, da se to vedno bolj spreminja. »Poskušam se imeti vedno bolj rada, skrbeti za svojo kožo in se sprejeti tako, kakršna sem.« Manekenka in blogerka pravi, da je zunanja podoba, če je ta privlačna, lahko v kateri situaciji tudi vstopnica za nove priložnosti. »A zagotovo se nanjo ne moremo zanašati. Pristni in poglobljeni odnosi med ljudmi so namreč tisti, ki štejejo. Sama mislim, ali vsaj upam, da je pomembneje, da smo to, kar smo, da izražamo sebe, se ne pustimo ukalupiti v lepotne ali modne smernice.« 

Deli s prijatelji