Minil je teden in še nekaj kandidatk Oninega ustvarjalnega natečaja Moja torbica smo obiskali na delavnicah pod izkušenim mentorstvom slovenskih oblikovalk: Fensišmensi, Krznarstvo Eber in Elena Fajt.
Krznarstvo Eber
Na predvečer srečanja je prestolnico po dolgem času pobelil sneg. Pred zimskim mrazom so se kandidatke Oninega ustvarjalnega izziva poskrile v toplo delavnico pri Eberjevih. Tam sta jih odprtih rok in nasmejanih obrazov pričakali Milena Eber Štimac in hči Mateja, ki družinsko blagovno znamko ter podjetje uspešno vodita že v 96. leto delovanja. Izbranke Urška Smole, Teja Šolar in Barbara Mimović so hitro premagale začetni strah in se prepustile mehkobi materiala, ki sta ga mentorici prinesli na delovno mizo. Kmalu se je tam kopičilo krzno vseh barv, tekstur in gostote. Dolga mehka kozja dlaka, skodrane pisane ovčke ter v vzorčke striženi zajčji kožuščki. Vsi seveda izpod strogo nadzorovanih virov, ki ne dopuščajo zlorabe živali in trgovanja z ogroženimi vrstami. Izbira ni bila lahka, saj se je težko upreti tako bogatemu materialu, ki je že v začetnem delu izdelave tako mamljiv. Ko se je vsaka izmed kandidatk odločila za svojo kožo, pa se je ustvarjanje šele začelo. Krzno je treba pred rezanjem in šivanjem zmočiti in napeti, da se raztegne na želeno velikost. Le malo ljudi se zaveda, kako neverjetno prilagodljivo je. Če se je udeleženkam zdel kakšen kos premajhen za uporabo, sta jim Milena in Mateja Eber Štimac hitro dokazali nasprotno. Delčke kože se da namreč sestaviti, zašiti, dlaka na zunanji strani pa povsem nevidno prekrije vse spoje. Prav zato je krzno večen in nadvse ekološki material, ki ga lahko vedno znova uporabimo in spet in spet preoblikujemo. Napete kožuščke so kandidatke nato pustile čez noč, da se posušijo, in se ponovno srečale še naslednji dan, ko sta sledili krojenje in sestavljanje torbic. Pri Eberjevih so udeleženkam pokazali prav vse dele proizvodnje in jim dovolili, da aktivno sodelujejo na vsakem koraku, od krtačenja dlake, rezanja kož s posebnimi ostrimi nožički do šivanja na pravem krznarskem stroju. Izkušnja je bila res nepozabna, in čeprav so se po dveh dneh dolgega dela težkih src poslovile od delavnice in mentoric, so s seboj odnesle pravo zakladnico znanja.
Elena Fajt
Mentorica in predavateljica na katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani je tri izbranke Oninega natečaja povabila kar v študentski hram učenosti, na oddelek za tekstilstvo. Tam so se preučevanja idej in ustvarjanja lotile, kot je v navadi med študijem. Na konzultacijah. Kandidatke Magda Kastelic Hočevar, Marija Mojca Vilar in Ana Videtič so s seboj prinesle material in skice, Elena Fajt pa jim je s pomočjo tehnične sodelavke svetovala o izvedbi. Skupaj so nato iz bele koprene, osnovnega materiala, naredile prve vzorce. Tako so namreč najlaže preverile, ali se narisane ideje obnesejo tudi v praksi. Dodobra so premerile dimenzije torbic, premislile, kateri material lahko uporabijo za njihovo trdnost in kako bodo večerne lepotice v sebi najbolj učinkovito varovale dragocenosti. Seveda pa ni smelo manjkati dodatkov. Pri okraševanju je treba biti pazljiv, vsega je hitro preveč in elegantna spremljevalka naenkrat postane kričeča parada ponosa. Mentorica je na to še posebej opozorila ustvarjalke in jim položila na srce, da včasih tudi naključne napake, ki jih naredimo med izdelavo, še posebno popestrijo izdelek. Vse to je del ustvarjanja, bolj naraven in organski se zdi, bolj nam pade v oko.
Fensišmensi
Sivino bližajočega se zimskega večera so gospe in gospodične, štiri izbranke Oninega natečaja ter blogerka Ana Hribar, razbile z barvami, svetlečimi se tkaninami in bleščicami. Ženske duše pač, temo rade premagujemo skupaj, ob čaju, lepoti in pogovoru. Skupno zanimanje so našle v ustvarjanju, ki jim, kot hitro povedo, pomeni čas zase in odmik od stresa vsakdana. Ana, ustvarjalka ljubkih torbic, ki gredo v trgovini Ika za med – tako hitro, da jih redno zmanjkuje za prodajo na blogu Fensišmensi – je ustvarjalkam priskočila na pomoč s praktičnimi nasveti, ki so plod večletnih izkušenj. A medsebojna pomoč je vladala tudi med priložnostnimi tekmovalkami, ki jih želja po zmagi ni premamila, da si ne bi stale ob strani. Ena ima šivalni stroj, druga nujno potrebno ogrodje za ročno torbico, tretja le uporabno pripombo. Čeprav so si Mateja Justin, Darja Wildmann, Vesna Šprogar, Saša Pavlič med seboj precej različne, ima vsaka svojo posebnost, ki jo poganja ista strast. Ustvarjanje torbic za prosti čas, mojstrstvo šivanja, skoraj končan študij arhitekture in umetniško ustvarjanje, vse je vodilo do sedanjega trenutka in nežnih, ženstvenih torbic, ki pobožajo čut za estetiko.
• Onin ustvarjalni izziv Moja torbica je projekt žensk za ženske. Bralke iz vse Slovenije s pomočjo slovenskih oblikovalcev ustvarjajo večerne torbice, s prodajo katerih bomo izboljšali življenje ženskam žrtvam nasilja, ki so se zaradi takšnih in drugačnih razlogov znašle v varnih hišah po Sloveniji.
• Vse torbice, izdelane na delavnicah in ki bodo prispele na uredništvo One najkasneje 17. februarja do 12. ure, bodo sodelovale v glavnem delu natečaja, v katerem bodo strokovna žirija in bralci podelili dve glavni nagradi.
• Najboljših 12 torbic bo sodelovalo na tihi dražbi, ki bo potekala na dogodku Ona 365 2. marca 2015 v Gledališču pod zvezdami.
• Vse prispele torbice si bo ob koncu natečaja mogoče ogledati v živo na prodajni razstavi v ljubljanski galeriji Kresija na Stritarjevi ulici 6, od torka, 3. marca, do sobote, 7. marca, popoldne.
• Izkupiček tihe dražbe in prodajne razstave bomo v celoti namenili varnim hišam po Sloveniji.
• Pokrovitelj Oninega ustvarjalnega izziva je Lekarna Ljubljana.
Foto: Roman Šipič, Igor Zaplatil in Ljubo Vukelič
