Podbočje je zelo star kraj na Dolenjskem, o čemer pričajo arheološke raziskave, zlasti najdbe v Levakovi (Ajdovski) jami v Dolu dokazujejo že neolitsko in halštatsko poselitev. Izjemno pomembno najdišče je Stari Grad nad Podbočjem. Izkopavanja so odkrila sledi halštatskega gradišča z dvojnim nasipom utrjenega naselja ter pripadajoče grobišče. Posebna vrednost je marmornati kip leva, del rimske nagrobne arhitekture. Njegov odlitek so leta 1999 postavili sredi obnovljenega podbočjanskega trga pred cerkvijo sv. Križa. Na Starem Gradu je izpričan še srednjeveški grad, ki je imel v 13. stoletju svojo kovnico denarja. Ime Sveti Križ (Podbočje) je prvič omenjeno 1249., v 15. stoletju pa najdemo v ravninskem delu na levem bregu reke Krke samo še imeni Brod in Mraševo.
Nekoč Sv. Križ, danes Podbočje, je bil prvič pisno omenjen leta 1249. Območje je bilo naseljeno že veliko prej, sploh širša okolica; najdbe pričajo, da vse od prazgodovinskega časa.
Do Podbočja se popeljemo prek lesenega mostu, kamor pridemo iz smeri Krškega ali Brežic, ki povezuje bregova reke Krke. Zanimivi so tudi mostovi v vasi čez Sušico, ki so vezi med domačijami in medkrajevno cesto. Nekaj posebnega je tročelni kamniti most, zavarovan kot tehniški spomenik. V preteklosti je voda Sušice poganjala mlinska kolesa, danes pa ta le nemo pričajo o tej dejavnosti.
Že kratek sprehod skozi kraj in pogled na velike kmečke hiše z gospodarskimi poslopji ter značilnimi kozolci povesta, da je bila tu v preteklosti glavna dejavnost kmetijstvo in da tu živijo marljivi ljudje.
Cerkev sv. Križa je bila zgrajena okoli leta 1249 in je do 1907. doživela številne spremembe. Stara cerkev je bila dolga 18 in široka osem metrov. Podrli so jo maja 1907 in takoj začeli graditi novo po načrtih inženirja Kirschlerja, ki jih je sicer naredil za tisto v Cerkljah, a se jim je tam zdelo, da bo prevelika. Dogradili so jo 1908. in istega leta blagoslovili. Zgrajena je v novogotskem in novobaročnem slogu, veličastna pa je zaradi velikosti, ki jo lepo prikaže podatek, da je v stavbo vgrajenih več kot sedem milijonov opek, srednja kupola pa je železobetonska, menda prva te vrste. Oltarji in kipi so delo tirolske šole. Glavni oltar so prenesli iz ženske bolnišnice v Ljubljani po drugi svetovni vojni. Novega je leta 1960 posvetil ljubljanski nadškof dr. Anton Vovk. V prezbiteriju, ki so ga prenovili 1989., so vitraži Staneta Kregarja, na moški strani pa tisti akademskega slikarja Gorazda Satlerja iz Ljubljane. Leta 2008 se jim je pridružil še vitraž slikarja Tomaža Perka na levi strani od vhoda.
Za Podbočje bi lahko rekli, da je glavno mesto Gadove peči, ki je nekakšen epicenter dolenjskega cvička. Morate se odpraviti na sprehod po gričih med zidanice in vinograde in spoznali boste pravo dolenjsko dušo. Nekatere stare zidanice so še lepo ohranjene, druge so malo čudna mešanica starega in novega, v vseh pa so sodi s cvičkom. Včasih je krožil dovtip, da če bi bil ves iz Gadove peči, bi morala bi ta velika kot Rusija …
Iz Podbočja sta akademski slikar, likovni pedagog in teoretik Zoran Didek (rojen leta 1910) ter profesor Janez Banič (rojen 1928.), doktor veterine, raziskovalec, strokovni pisec in literat. Na voljo so številne možnosti za sprehod ali kolesarjenje ter obisk drugih zanimivih krajev, če jih še niste videli, na primer Kostanjevice in samostana Pleterje. To so dragoceni biseri naše kulturne krajine in kulturne dediščine.