Aksolotli so zares zanimivi. Obiskovalci razstav nam zato velikokrat zastavljajo številna vprašanja o teh nenavadnih bitjih, saj se precej razlikujejo od drugih živali. Spadajo med dvoživke, uvrščamo jih med repate krkone. V to skupino spadajo tudi močeradi ali navadni pupki. Nepoznavalci pogosto mislijo, da spadajo med kuščarje, saj imajo štiri noge in rep, vendar je to povsem druga skupina vretenčarjev. Zanjo je prav tako značilno, da kot vse dvoživke prvo obdobje svojega življenja preživijo v vodi, nato pa gredo na kopno.
Izjeme
Ker pa so v naravi povsod tudi kakšne izjeme, so ravno aksolotli živali, ki ostanejo v vodi vse življenje in ohranijo nekatere lastnosti, ki so značilne za mlade osebke. Ta pojav v biologiji imenujemo neotenija. Pri tej vrsti to pomeni, da se ne preobrazijo kot preostale dvoživke, ampak živijo v vodi vse življenje in ohranijo zunanje škrge.
Hrana Aztekov
Aksolotli so kritično ogrožena vrsta, saj so jih v naravi našli zgolj v nekaterih jezerih in močvirjih v osrednjih predelih Mehike, natančneje v predmestju mesta Ciudad de México. Njihovo življenjsko okolje pa je močno onesnaženo, zato jih v naravi skoraj ni mogoče več najti. Po nekaterih raziskavah menijo, da je vrsta v naravi celo izumrla. V preteklosti so aksolotle prodajali kot hrano na tržnicah, znani so tudi kot hrana Aztekov.
Sposobnost obnavljanja
Vendar je sreča vseeno na strani teh nenavadnih živali. Leta 1863 so v Pariz prinesli nekaj osebkov in raziskovalci so bili zelo presenečeni, da močeradu podobna žival živi v vodi. Tako so bili spodbuda za začetek študija neotenije. Dandanes so modelni organizmi za proučevanje razvoja zarodka, predvsem pa sposobnosti regeneracije. Svojih ran namreč ne zdravijo z brazgotinami, ampak so, kadar se poškodujejo, sposobni obnoviti celo okončino. Ta sposobnost je tako velika, da lahko nogo obnovijo celo od 50- do 100-krat zaporedoma!
Podobnost
Ker so aksolotli vrsta, ki se lahko lepo razmnožuje v ujetništvu, in jih uporabljajo v številnih raziskovalnih ustanovah, so se izognili izumrtju. V naravi so običajno sivorjavočrne barve, vendar ostajajo tudi beli s črnimi očmi – leucistik ali albino primerki z rdečimi očmi. Ta barva je običajno nekakšna kožnata in zelo spominja na barvo naše človeške ribice. Ravno zato nas na razstavah ljudje sprašujejo, ali je to nekakšna človeška ribica oziroma proteus. Odgovorimo jim, da je z njo v daljnem sorodstvu, saj tudi proteus spada med neotenične repate dvoživke.
V ujetništvu
Aksolotli so običajno del ponudbe na sejmih eksotičnih živali. Kako pa zanje najbolje poskrbimo? Priskrbimo jim dovolj velik akvarij s temperaturo vode med 16 in 18 stopinjami Celzija. To temperaturo dosežemo s hlajenjem, še posebno v poletnih mesecih. Akvarij naj bo namenjen zgolj za aksolotle. Voda naj ne miruje; njeno gibanje lahko dosežemo z vodnim filtrom ali zračno črpalko. Petino vode v akvariju moramo zamenjati enkrat na teden z uležano vodo enake temperature. Akvarij za en osebek je lahko preprost in brez posebne podlage, za več živali pa naj bo večji in s peskom za podlago ter z več skrivališči. Za hrano uporabimo posebne, njim namenjene brikete, žive deževnike, razne črve ali koščke mesa. Njihova življenjska doba je lahko celo 20 let.
Redka vrsta
Ta živalska vrsta je res nenavadna, saj je zelo redka. A Aksolotle lahko uporabimo kot primer pozitivnega učinka na obstoj vrste, ki ga ima razmnoževanje v ujetništvu. Voda v akvariju mora vse leto imeti temperaturo med 16 in 18 stopinjami Celzija.
