Mraz

Januar je priložnost za take in drugačne preglede minulega leta. Meteorološko se je 2015. v svetovnem merilu vpisalo kot najtoplejše, odkar na osnovi instrumentalnih meritev spremljamo povprečno svetovno temperaturo. V Tihem oceanu se je razvil eden najmočnejših pojavov El Niño, ki vpliva na vremenske vzorce v velikem delu sveta. Zanimiv je bil tudi razvoj ozonske luknje nad Antarktiko. Začel se je pozno, kljub temu pa je bila ta lani četrta največja, kar potrjuje ugotovitve, da so razlike v njeni intenzivnosti iz leta v leto odvisne predvsem od meteoroloških razmer nad južnim polom oziroma od velikosti in oblike polarnega zračnega vrtinca. Vztrajno pojavljanje obsežne ozonske luknje nad južnim polom, kljub uspešnemu zmanjšanju uporabe snovi, škodljivih za ozon, je še eden v vrsti dokazov, da imajo napake, ki jih naredimo v odnosu do okolja, posledice še dolgo po prenehanju uporabe škodljivih snovi.

V Sloveniji se je minulo leto po povprečni temperaturi uvrstilo na drugo ali tretje mesto, v gorah pa je bilo najtoplejše doslej. Najbolj sta k nadpovprečno visoki temperaturi prispevala poletje in zima. Večjih vremenskih ali vodnih ujm v Sloveniji lani ni bilo, kar potrjuje precej manj izdanih opozoril na nevarne dogodke kot predlani. Izstopali so vročinski valovi, čeprav se temperatura ni povzpela rekordno visoko. Od običajnih razmer sta opazno odstopala tudi sušna november in december. Slednji je bil v visokogorju neobičajen tudi zaradi pomanjkanja snežne odeje in izjemno visoke povprečne decembrske temperature. Pogoste in izrazite temperaturne inverzije so novembra in še bolj decembra po nižinah prispevale k večjemu onesnaženju zraka z delci, za kar so najbolj občutljivi otroci, starostniki ter ljudje s kroničnimi boleznimi dihal, srca in sladkorno boleznijo.

Januarja je topel in vlažen jugozahodni veter že prinesel neobičajno toplo vreme, posebno je izstopalo toplo jutro 11. januarja, ko je bilo že zjutraj ponekod 16 °C. Vremenske razmere so bile za občutljive ljudi takrat močno obremenilne. Ta teden nam je vreme krojil dotok mrzlega zraka. Najnižje se je temperatura spustila zjutraj na nekoliko višjih planotah s snežno odejo, saj ta prispeva k močnejšemu nočnemu ohlajanju. Seveda se pred mrazom lahko učinkovito zaščitimo s toplo obleko in obutvijo, zadrževanje na prostem pa načrtujemo za čas, ko jutranji mraz že popusti. Ali nas zebe, pa ni odvisno le od temperature zraka, ampak tudi od vetra, ki pospeši ohlajanje in s tem okrepi občutek mraza.

Z najmočnejšim občutkom mraza se v Sloveniji srečujemo v gorah, kjer je temperatura nizka, veter pa je močnejši kot v nižinah. Čeprav Primorska spada med v povprečju najtoplejše pokrajine, nas ob močni burji lahko tam najbolj zebe. Veter načenja in odnaša tanko zaščitno plast zraka in z njo toploto, ki jo proizvaja telo. Ko jo izgubljamo, se ohlajamo. Tako lahko dokaj hitro nastanejo ozebline. V vetrovnem vremenu nam najbolj pomagajo vrhnja oblačila, ki obvarujejo pred tem, da bi veter odnašal ogret zrak med telesom in našimi oblekami in v njih.

V uporabi je več mer, ki opisujejo skupni učinek nizke temperature zraka in vetra. Za boljšo ponazoritev ga opišemo s temperaturo, ob kateri bi nas enako zeblo v mirnem vremenu. Podatki o skupnem učinku vetra in hladnega zraka pri nas niso splošno uveljavljeni, delno tudi zato, ker je pristopov za njihovo računanje veliko in se nekoliko razlikujejo. Kot primer le ocena, kakšen bi bil občutek mraza ob temperaturi 0 °C in vetru s hitrostjo 100 km/h. Zeblo bi nas tako kot ob mirnem vremenu pri –11 °C. Če bi bila zunanja temperatura –5 °C, pa bi se ob tako močnem vetru počutili kot ob mirnem vremenu pri –18 °C.