Vlogo prsti in mikroskopskih bitij pri rasti rastline šele zdaj začenjamo spoznavati in razumeti. V dveh desetletjih bi radi povečali proizvodnjo hrane za 20 odstotkov in prav za toliko zmanjšali uporabo gnojil.
Ameriško združenje mikrobiologov (AZM) je napovedalo, da bo podprlo kmetovalce in prenovilo svetovni sistem proizvodnje hrane, v katerem ne bo več prostora za pesticide, herbicide in gnojila.
Vojska 40.000 posameznikov se trudi razvozlati skrivnost zemlje, kako z njeno pomočjo povečati rodnost polj in znižati stroške proizvodnje. To je slišati nekoliko iluzorno, kar preveč dobro, da bi bilo res. Vendar imajo kmetovalci več kot 3000 milijard zaveznikov, to so seveda mikroorganizmi!
Naraščajoče povpraševanje
Ni skrivnost, da bodo morali kmetje v prihodnosti proizvesti med 70 in 100 odstotki več hrane kot doslej, če bodo hoteli nahraniti devet milijard ljudi, kolikor naj bi nas leta 2050 živelo na Zemlji. Predstavniki AZM so zmerno optimistični, da nam bo to uspelo.
»Razumemo le delček tega, koliko mikrobi prispevajo k rasti rastlin,« je pojasnila Linda Kinkel z Univerze v Minnesoti. »V zadnjih letih so se naše tehnične zmogljivosti toliko izboljšale, da bi lahko kategorizirali nepregledno množico mikroorganizmov v prsti.«
Ni skrivnost, da bakterije, glive, gliste in celo virusi ustvarjajo sožitna razmerja z rastlinami. Tako izboljšujejo njihovo sposobnost srkanja hranil, odpornost proti suši, boleznim in drugim škodljivcem.
Prav tako lahko omogočajo rastlinam, da bolje prenašajo ekstremne temperature, slano okolje in druge izzive spreminjajočih se podnebnih razmer. To pa ni vse, obstajajo dokazi, da mikrobi vplivajo na okus proizvodov, kar je še posebno opazno pri jagodah. »Hkrati velja opozoriti, da je to le vrh ledene gore,« je zadovoljna Kinkelova.
Od nekdaj povezani
Pri kaljenju semen se vedno v prsti aktivirajo določene vrste gliv. Rastlina s kemijskimi signali napove svoje namere, glive pa se ustrezno odzovejo. Genetski podatki se izmenjajo, mikroorganizmi v prsti se začnejo seliti na natančno določena mesta, da bi pomagali pri kalitvi, zakoreninjenju in številnih drugih procesih.
Vse to se je odvijalo že od nekdaj brez pomoči ljudi, to smo že lep čas slutili. Lep primer je sposobnost fižola ali graha, da s pomočjo bakterij srka atmosferski dušik in ga uporablja kot gnojilo. To je eden izmed drobnih čudežev, ki močno spreminjajo naš planet. Te rastline namreč povečujejo kakovost in rodovitnost prsti.
Kinkelova v svojem laboratoriju proučuje antibiotične sposobnosti bakterij, ki so sposobne zavirati številne bolezni, ki napadajo rastline. Mikrobiologi v Kolumbiji so odkrili, da neka vrsta glive poveča proizvodnjo kasave za 20 odstotkov, če je prisotna v prsti. Z njeno pomočjo rastlina lažje dostopa do fosforja, dušika in žvepla v prsti.
Izzivi ostajajo
Čeprav so danes znanstveniki sposobni v laboratorijskem okolju spodbuditi rast rastlin, je prenos v vsakodnevno kmetovanje še vedno izziv. »Slabo smo povezani s kmetovalci,« priznava Kinkelova. Doslej so se kmetje že večkrat opekli s proizvodi, ki so obljubljali čudeže, pa potem ni bilo nobenega učinka. Težava je v tem, da niso prav vsi mikroorganizmi primerni za vsako okolje. Prav zaradi tega mikrobiologi zdaj poskušajo z novim pristopom. Kmetovalca poskušajo naučiti vzdrževati in izboljšati kakovost že prisotnih mikroorganizmov na njegovi njivi. To pomeni, da bodo morali ekosistemom mikrobov zagotavljati ključna hranila, kot je na primer ogljik.
Visoki cilji ostajajo
Skupina 26 strokovnjakov z vsega sveta si je v okviru organizacije AZM zastavila cilj, da bodo v dveh desetletjih povečali rodnost prsti za 20 odstotkov na globalni ravni in na enaki ravni za 20 odstotkov zmanjšali porabo gnojil.
Z močno vero, da bo znanost rešila naše težave, poskušajo zdaj pridobiti sredstva za nadaljnje raziskave in razvoj nove tehnologije.
To naj bi vodilo v korenite spremembe v kmetovanju, saj bodo kmetje prihodnosti zaupali svojim nevidnim zaveznikom v prsti, ki jih zdaj z gnojili večinoma uničujejo.
