ONINE ŽENSKE

FOTO in VIDEO: Ona 365 - Hvala, ker širite pogum

Objavljeno: 16.03.2016 10:20Posodobljeno: 16.03.2016 10:21

Na predvečer osmega marca, mednarodnega dneva žensk, se je Onaplus že šestič poklonila izrednim Slovenkam, ki so v minulem letu s svojimi osebnimi dosežki, in nemalokrat daleč stran od oči javnosti, razširjale družbena in vrednostna obzorja.

Za prvo med petdesetimi je bila razglašena predsednica Društva SOS telefon za ženske in otroke, ki z zaposlenimi in prostovoljci tke sistem pomoči žrtvam nasilja. Maja Plaz je Ona 365. Jasno, bil je ženski večer. Hmm, pretežno vsaj... Večer Oninih žensk. Petdesetih posameznic, ki jih Onaplus spremlja in postavlja za zgled, saj s svojimi dosežki spreminjajo družbo na lepše in predvsem – na bolje. To počno vztrajno.

»Valerija Bužan. Ninna Kozorog. Nevenka Štor. Urška Sršen. Ivana Leskovec. Nina Peče Grilc...« Glasova iz ozadja, ki sta povezovala slovesnost v Klubu Cankarjevega doma. Ženski. Nuša Lesar. Moški. Miha Šalehar. »Njihova prodornost in pogum, predanost in angažiranost, zavzetost in vztrajnost, rahločutnost in empatija dramijo osebnostno in družbeno otopelost, vseenost in malodušje. Tem izjemnim ženskam javno izražamo spoštovanje in priznanje. Vsem ženskam, ki premikajo meje mogočega, je enostavno treba stisniti roko in jim reči: hvala.« Na piedestal je Onaplus letos postavila tudi več kot 52.040 prostovoljk, nosilk optimizma, ki se, tako kot somišljeniki, na podlagi vrednot in človečnosti odzivajo na potrebe družbe današnjega časa in so upanje, da imamo kot družba in človeštvo potencial za pravičnejši razvoj sveta.

Odnosi nas opredeljujejo

Prav pomen medčloveških odnosov in predvsem odnosov med spoloma je v uvodnem nagovoru izpostavila odgovorna urednica One in Oneplus Sabina Obolnar. »V uredništvu smo si zastavili hipotetično vprašanje: kaj bi bilo, če bi bili odnosi med spoloma urejeni ali če bi bili vsaj znosni? Kaj bi ljudje potem v življenju počeli? Vprašanje je intrigantno, zamisel absolutno utopična. Vsekakor med tokratno Onino petdeseterico ne bi bilo vsaj polovice žensk, bržčas pa še več.« O tem, kako ob neznanskem razvoju vsenaokrog pravzaprav pri sebi delamo korake, je bila odkrita: »Kam smo mi pravzaprav prispeli v odnosih? Daleč od pričakovanj! S tem se najbrž lahko strinjamo.« In poudarila: »A odnosi nas opredeljujejo in nas zaznamujejo. Svojih staršev si ne izbiramo, ampak tudi mi smo starši in zdaj lahko izberemo, kakšni bomo. S kakšno prtljago bodo naši potomci odšli v svet in v nov krog znanstev in odnosov. Petra Greiner, ena izmed Onine petdeseterice, sicer ustanoviteljica Zavoda 13, imenitno izreče: 'Ni res, da je vedno lepo! Zato moram biti glasna. Siljenje iz povprečja, da se mi ni treba držati nazaj in biti siva miška, me izpopolnjuje in zame so uspešne ženske tiste, ki so pomirjene same s sabo.'

Sliši se razumno: biti pomirjena sama s sabo. Ampak kako to doseči? Pravzaprav zelo enoznačno ne znam niti odgovoriti. Bržčas je to takrat, ko si z iskrenostjo in poštenostjo – eno... Ko lahko počneš tisto, kar te veseli, osmišlja, in si za to tudi, na kakršen koli način, nagrajen. Ko živiš v odnosih, ki ti omogočajo rast... Ko prideš domov in diši po domu, in ko prideš v službo in diši po kreativnosti. In ti si ustvarjalni del tega. Ja, ko čutiš varnost v intimnem in službenem. Zagotovo so naša pričakovanja zelo različna, ampak najbolj modro je, če največ pričakujemo od sebe in čim manj, ali pa vsaj ne veliko, od drugih. Potem bodo naša razočaranja vse manjša. In morda se nekoč res pomirimo sami s sabo. Vse dokler smo živi.«

Sočutje ni prazna beseda

Premislek na križišču družbe in človeka, kolektivnih dolžnosti in pravic ter osebne odgovornosti in angažiranosti je ponudil tudi predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez. Slavnostni govornik večera je najprej dejal, da je naziv Ona 365 zaslužen in bi si ga lahko lastila prav vsaka nominiranka. »Zato, ker ima vsaka svojo zgodbo. Te zgodbe so različne, a v enem skupne. Vaše delo za družbo odraža vaš značaj. Odraža to, da ste pripravljene delati v skupno dobro. Prav delo v korist družbe je vredno vse pohvale, zahvale in nagrade. Ni namreč samoumevno, zanj je potrebno nekaj več. Treba je sprejeti odločitev, da si pripravljen potrebe drugih postaviti pred svoje. To je danes, v času krepitve individualizma, redkost. Tega se zavedamo.« Nato je izpostavil, kaj lahko in zmore vleči naprej. Da, Onine ženske kažejo pravo pot, saj si upajo, so bolj drzne, bolj pripravljene pristopiti na pomoč, bolj sočutne. »Zadnje je v teh težkih časih, ki jih preživljata naša družba in naša država, vse bolj pomembno. Sočutje do soljudi iz nas dela ljudi. Sočutje ni prazna beseda, ni nekaj, kar lahko hitro podarimo. Zato, da smo lahko sočutni, moramo imeti poravnane račune sami s sabo, jasno vizijo, predvsem pa se moramo zavedati bogastva, ki nam ga ponuja življenje. In seveda, imeti moramo cilj, da bogastvo, ki ga imamo, delimo z drugimi.

Ne govorim o materialnem bogastvu, temveč predvsem o čustvenem. Izžarevati čustveno bogastvo je predpogoj, da ga lahko resnično delimo s tistimi, ki jih srečujemo, pa moramo sprejeti odločitev. In ve, spoštovane, ste to odločitev sprejele. Ne glede na družbene okvire ste pripravljene storiti več, kot družba od vas pričakuje. Zaradi teh vaših dejanj je naša družba bogatejša, predvsem pa bolj povezana.« Sklenil je z osebno noto, kot sopotnik in oče. »Pravijo, da je moškemu včasih v preveč ženski družbi lahko hudo. Sam se s tem ne bi strinjal. Moja družina, četudi sem v njej edini moški, je moje zavetje. Moje tri punce so dom, kamor se lahko zatečem, ko sem pred težkimi odločitvami, ko se soočam z vprašanji, ki presekajo vsakodnevno rutino... So navdih in smisel. Konstruktivne kritičarke in učiteljice življenja.«

(Ne)popolnost

Dogodek, ki ga je dramaturško, scenografsko in režijsko oblikoval Matej Filipčič, glasbeno obogatila mlada skupina Jazz Ladies in Rudolf Gas, je pred vrhuncem začinila zanimiva razprava o viziji popolnega sveta. Na odru so pod voditeljsko taktirko Nuše Lesar in Mihe Šaleharja žensko in moško perspektivo na (ne)urejenost odnosov izmenjavali dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ali Žerdin, novinar, urednik Sobotne priloge in član petčlanske komisije, ki je izbrala 50 Oninih žensk, Petra Greiner, Rok Terkaj, raper in teolog, ter igralka Zvezdana Mlakar.

Iskreče prebliske o spolih so dodale gostje: evropska poslanka Tanja Fajon, novinarska legenda Bernarda Jeklin in učiteljica življenja Savina Atai. Avtorica številnih slovenskih zimzelenih uspešnic Elza Budau je bila kratka, a iskrena: »Kot ženska sem se rodila. In se nič ne pritožujem. Meni je krasno.« Marjan Batagelj, direktor Postojnske jame, pa v svojem slogu: »Delitev dela mora obstajati: naj mož kraljuje, žena pa vlada. Potem stvari delujejo.«

Ona 365

Maja Plaz že več kot dve desetletji z osebnim angažmajem in predanostjo, bogatimi izkušnjami in znanjem ščiti ranljivost in krhkost človekovega življenja ter žrtvam nasilja vrača izgubljeno človeško in življenjsko dostojanstvo. »Sočutje kot žlahtno človekovo lastnost pretvarja v gonilo lastnega delovanja. Ne boji se pogledati tja, kjer je vse črno,« je razglasitev utemeljila Sabina Obolnar. Kot vsem petim lavreatinjam doslej ji je izročila unikatno broško Draguljarne Malalan. Vidno presenečena, da je prav ona Ona 365, je Maja Plaz povedala: »Na nocojšnjem večeru sta se mi v mislih nenehno pojavljali dve besedi. Strah in pogum. Strah, ki se je zalezel v vse nas, ko nas je strah vseh od drugod in vseh, ki živijo blizu nas. In strah vseh, s katerimi se najpogosteje srečujemo v našem društvu. Strah žensk in otrok, ki strah doživljajo doma. Veliko poguma potrebujejo, da se izvijejo iz nasilja in izstopijo iz okolja, ki naj bi bilo oz. bi moralo biti varno. Vsakič, ko se prekine krog nasilja, vem, da se je izplačalo. Želim vam vsem veliko poguma. Včasih je težko.« Priznanje jemlje kot poklon vsem, ki se trudijo na tem področju. »Vedno je treba povedati pomembne stvari na glas. Kjer koli in kadar koli je mogoče. Pa čeprav jih zaradi tega včasih dobiš po glavi. Pa čeprav včasih rečejo, da si feministka. Ta beseda ni zame nič grdega. Pravzaprav je nekaj lepega, ker je prinesla v naš prostor, ne samo slovenski, ampak tudi povsod drugam, to, kar žrtve nasilja imajo.« Pomoč. Moč.