LJUBLJANA – Šest let in pol po oboroženem ropu pošte v Kresnicah, ko je pod streli pištole, ki jo je v rokah držal Blaž Ereiz, mrtva obležala Anica Likovič, se je njen krvnik vrnil na ljubljansko okrožno sodišče. Kot vse kaže, se je v letih pred tem zločinom specializiral za rope pošt. Tožilstvo mu očita, da naj bi 28. septembra 2010 ob 12.25 predrzno oropal pošto na Dobrovi. Med obema dejanjema je nekaj podobnosti. Tako kot v Kresnicah naj bi Ereiz tudi v Dobrovi stopil k stekleni pregradi, jo preskočil ter iz blagajne vzel denar. Izkupiček krvavega ropa v Kresnicah je bil 1600 evrov, tistega na Dobrovi pa 1560 evrov.
Pri obeh ropih ni deloval sam. Kdo je stal pred pošto na Dobrovi, ni znano, ve pa se, da je Ereiz pred krvavim obračunom z Likovičevo sodeloval z Denisom Softićem. Ta mu je izročil pištolo z enim nabojem in mu pokazal, kako jo mora repetirati. Nato se je Softić odpravil na pošto, plačal položnico, ko se je vrnil, pa je Ereizu nakazal, da je zrak čist in da se lahko loti dela. Takoj, ko je stopil skozi vhodna vrata, je Ereiz napel pištolo ter se pognal čez pult in steklo. Naletel je na upor nesrečne Anice, zaradi česar sta se začela prerivati, poštna uslužbenka mu je poskušala sneti maskirno kapo. In potem je sledil strel. Od blizu jo je ustrelil v glavo, zaradi česar je Likovičeva umrla v nekaj minutah. Ereiz prestaja 16-letno zaporno kazen, Softić šestletno. Oba sta istega dne dopoldne oropala še pošto v Divači, kjer je zamaskirani Ereiz z nožem od poštne uslužbenke zahteval denar, Softić pa se je po pošti sprehajal z lesenim kolom. Uspelo jima je ukrasti vsega 370 evrov.
Stopil na pult
Pri ropu pošte na Dobrovi pa Ereiz proti poštni uslužbenki Martini P. ni uporabil sile. »Bila sem sama na pošti za šalterjem. Ni bilo nobenih strank. Sedela sem z glavo obrnjena stran od prostora s strankami. Slišalo se je, da je nekdo prišel in da je torbico odložil na mizo. Ko sem se obrnila, je oseba že stala na polici, da bi preskočila pult. Ustrašila sem se iz zbežala v sosednji prostor,« se je na sodišču spominjala oškodovanka, ki storilca v obraz ni videla. Skupaj s sodelavcem sta čez balkon skočila iz visokega pritličja ter šla naokrog proti sprednji strani poslopja. Tja sta prišla, ko sta tatova že odhajala.
Obtoženi, oče mladoletnega otroka, je odgovornost za rop pošte zanikal in se jezil nad tožilko Katarino Bergant in policijo. »Zakaj so policisti potrebovali 14 mesecev, da so me prišli na Povšetovo vprašat, ali sem bil vpleten v rop?« ga je zanimalo. »Ali so čez noč izvedeli, da sem bil jaz? Kje je bil pa drugi obtoženi?« je bil kritičen. »Sem so me pripeljali brez dokazov. A zdaj bom pa za vse pošte v Sloveniji odgovarjal, kjer bodo našli moje prstne odtise?«
Povedal je, da je bil v tistem letu večkrat na dobrovski pošti, ker je stanoval blizu in ker je vplačeval stave. Od avgusta in vse do dne, ko so ga izgnali iz Hrvaške, pa naj bi bil pri tam stanujoči teti. Na zadnji dan oktobra 2010 je s ključi, ki naj bi jih izmaknil teti, odprl vrata v slačilnico nogometnega kluba v hrvaškem Višnjanu, izpraznil žepe nogometašev in jih oškodoval za okrog 400 evrov. Hrvati so primer predali v obravnavo slovenskemu sodišču in januarja letos je bil Ereiz na trebanjskem okrajnem sodišču obsojen na deset mesecev zapora.
