Vročinski val

Vročinski val v začetku julija je marsikje v zahodni Evropi prinesel nove rekordno visoke temperature. V Sloveniji je bila rekordno visoka temperatura na večini merilnih mest dosežena poleti 2013. Najvišja izmerjena temperatura v Sloveniji je 40,6 ° C. Najtoplejše poletje doslej je tako pri nas kot tudi v zahodni Evropi še vedno izjemno poletje 2003.

Te dni nas spet pesti huda vročina. O tem, da je naše podnebje toplejše, kot je bilo pred nekaj desetletji, ni dvoma. Poletja so v povprečju za kar 2 °C toplejša, kot so bila pred petdesetimi leti. Soočamo se z dvigom povprečne temperature ter vse pogostejšimi in intenzivnejšimi odkloni od povprečnih razmer. Spremembe pripisujemo tako naraščanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju kot spremembam v zastopanosti posameznih vremenskih tipov. Prav pogostost posameznih vremenskih tipov je tista, ki določa pogostost posameznih izjemnih ali nevarnih vremenskih razmer. Poletje 2014, ki je s prevladujočim nestanovitnim vremenom izstopalo po obilnih padavinah in s skromno osončenostjo, je v tem stoletju bolj izjema kot pravilo.

Hudi vročini se pogosto pridruži povišana koncentracija ozona. Ozon je sicer naravna sestavina ozračja, a ob zelo toplem in sončnem vremenu dodatno nastaja tudi iz snovi, ki jih v zrak spuščata promet in industrija. V višjih plasteh ozračja nas ozon ščiti pred škodljivimi UV-sončnimi žarki in jim preprečuje, da bi prodrli do tal, pri tleh pa v večjih količinah draži dihala in oči. Znaki, da nam povišana koncentracija ozona povzroča težave, so otežkočeno dihanje, tesnoba v prsnem košu, kašljanje, pekoč občutek v očeh. Običajno je koncentracija ozona najvišja sredi dneva in popoldne, praviloma je v zaprtih prostorih nižja kot na prostem. Občutljivim ljudem svetujemo, naj se v dnevih s povišano koncentracijo ozona sredi dneva in popoldne zadržujejo v zaprtih prostorih in se izogibajo telesnim naporom na prostem, prostore pa zračijo zgodaj zjutraj. Ti napotki so skladni z nasveti za lažje premagovanje vročine.

Med vročinskim valom je pomembno, da se vsaj za nekaj ur na dan zadržujemo v prostorih, kjer nam ni prevroče, da si oddahnemo od velike toplotne obremenitve. Izhlapevanje potu s kože je najučinkovitejši način ohlajanja, zelo učinkovito je ob suhi vročini, v vlažnem okolju pa je izhlapevanje upočasnjeno ali celo onemogočeno, zato suho vročino lažje prenašamo kot kombinacijo vlažnega in toplega zraka. Znak velike toplotne obremenitve je, če je več kot polovica telesne površine prekrita s potom.

Največ težav povzročajo vročinski valovi, ki trajajo dlje in se stavbe že dodobra pregrejejo in se temperatura zraka ponoči ne spusti pod 20 °C. Podatki kažejo, da narašča tudi število takih toplih noči. Osnovne napotke za obnašanje med vročinskimi valovi v sklopu biovremenskih napovedi objavlja tudi državna meteorološka služba.

Julija smo ob sončnem vremenu pozorni tudi na moč UV-sončnih žarkov. Te dni UV-indeks po nižinah še vedno doseže vrednost 9, v gorah 10, kar pomeni, da je za našo kožo najbolje, če se med 10. in 16. uro umaknemo neposrednim sončnim žarkom, če to ni mogoče, pa se moramo pred njimi zaščititi. Normalno občutljiva nezaščitena koža ob UV-indeksu 10 pordi prej kot v pol ure, občutljiva pa prej kot v četrt ure. Pri vednostih med 7 in 9 normalno občutljiva koža brez zaščite pordi v 40 min, občutljiva v 20 minutah.