NA KOŽO

Pomoč

Objavljeno 24. maj 2014 00.20 | Posodobljeno 24. maj 2014 00.24 | Piše: Bojan Budja

Tudi prositi je težko, še težje od koga tujega prejeti nekaj, kar si sam še včeraj imel.

Bojan Budja.

Zgodi se hipoma, nenapovedano. Nakar nič več ni tako, kot je bilo. Vsaka zgodba, ki ima več kot tri mrtve, obkroži svet. Je v novicah poročevalskih agencij. Potem jo, če seveda želiš, prebereš, slišiš ali vidiš. Ali pa narediš še kaj več.

Vodna ujma, ki je tako neizprosno, kruto, nepravično udarila po Bosni in Hercegovini ter Srbiji, je znova združila dobršen del Balkana. Ter še koga. V imenu plemenitosti, pomoči. Še pred nekaj leti smo te kraje gledali, o njih brali ali slišali, ko je tam morila vojna, ko brat ni poznal brata. Komaj so si opomogli, postavili streho nad glavo, že jih je napadel nov sovražnik. Proti njemu so bili brez moči, narava vselej zmaga. Stotisoči so ostali brez vsega, le ponosa in dostojanstva jim voda ter plazovi niso odnesli. Pa seveda upanja, brez katerega ne bi bilo vredno živeti.

Pomagajo tudi Novice. Po svoje, s pomočjo naše dobrodelne ustanove, poimenovane Sklad Ivana Krambergerja. Prav danes so Slovenske novice v Rečici, vasici blizu Olova, kakih 40 kilometrov od Sarajeva. Ki pa je tako rekoč ni več. Hiše je odnesel plaz. Nesrečnikom smo prinesli nekaj dodatnega upanja, da bodo nekoč znova zaživeli v svojih domovih. Resda drugačnih, manj toplih, a s streho, vodo, elektriko. Upanje, ki smo ga odnesli v tiste kraje, ste vi, drage bralke in bralci. Zatorej pomagajte, Krambergerjev sklad je odprt za vse ljudi dobrega srca! Da znate in zmorete, ste dokazali že neštetokrat. Sicer ne bi doslej pomoči potrebnim Slovenkam in Slovencem razdelili že okroglega pol milijona evrov. Tokrat smo mejo prestopili prvič. Če lahko o meji, ko gre za pomoč in solidarnost, sploh govorimo.

Smo se pa, resnici na ljubo, v vseh teh letih dobrodelnosti naučili tudi, da pomoč in dobrota ne smeta pričakovati hvaležnosti. Nesreči preprosto ne smeš predavati, je podučevati. Bog ne daj dotakniti se ponosa ali dostojanstva tistega, komur si kaj podaril. Daš ali ne daš. Čustva so seveda prisotna in neizbežna, a bolje za vse je, če ne stečejo v nobeno smer. Kajti tudi prositi je težko, še težje od koga tujega prejeti nekaj, kar si sam še včeraj imel. Pa ti je bilo tako kruto vzeto.

Deli s prijatelji