BRUSELJ – Kako je možno, da je evropska prestolnica tudi džihadistični raj v Evropi? Bruselj je bil pred nekaj dnevi tarča terorističnih napadov. Te bi težko preprečili, meni Siniša Malešević, profesor sociologije na University College v Dublinu in član Irske kraljeve akademije v intervjuju za hrvaški Jutarnji list.
V Belgiji je načeta varnostna problematika. Del problema je, da je država sestavljena iz treh federalnih regij, Bruslja, nizozemske Flamske in francoske Valonije. Drugi del problema pa je v samem Bruslju, kjer imajo 19 upravnih con, kar pomeni nočno moro za varnostno ureditev. Drugače od večine evropskih držav imajo v Bruslju problem s centralnim registrom teroristov. Zato je tam lažje organizirati in izvesti teroristični napad pojasnjuje Malešević, ki pravi, da so napad pripravljali več mesecev. Njegova izvedba je bila pospešena z aretacijo Salaha Abdeslama, ki je sodeloval v terorističnem napadu lansko jesen v Parizu.
Neintegrirana skupnost
Enega izmed vzrokov terorističnega napada v Franciji in Belgiji Malešević vidi v tem, da imata obe državi velike neintegrirane muslimanske skupnosti. Bruselj nima koherentnega sestava multinacionalnosti, ampak so se nekatere četrti spremenile v geta. Posebno problematičen je Molenbeek, od koder izhaja veliko teroristov. Molenbeek je problematičen zaradi velike brezposelnosti in siromaštva na majhnem prostoru. Je najgosteje naseljena soseska v Belgiji. Muslimanov je okoli 40 odstotkov in vsi so skoncentrirani v enem delu soseske. V samo 10 letih se je število migrantov povečalo za 25 odstotkov. Četrtina teh migrantov ni državljanov Belgije.
Dve skrajnosti
Večina teh ljudi teroristov, pojasnjuje Malešević. V Molenbeeku obstajata dve skrajnosti. Na eni strani je visoka stopnja kriminala, na drugi strani pa ekstremni islamizem, ki poskuša uvajati šeriatsko pravo. Tudi Abdeslam in njegov brat sta bila sprva preprodajalca drog, nato pa sta v želji po drugačnem življenju prevzela ekstremni islam. To se največkrat dogaja drugi ali tretji generaciji priseljencev, ki živijo v bednih razmerah in se želijo preko noči uveljaviti v svojih skupnostih.
Malešević je mnenja, da je velika napaka belgijskih oblasti, da so dopustile, da se četrti, kot je Molenbeek, spremenijo v geta. Za normalno delovanje države morajo biti postavljena jasna pravila, ki morajo veljati za vse državljane. Spoštovati je treba vse ljudi ne glede na rasno, versko ali etično pripadnost. Malešević je prepričan, da bo po zadnjih dogodkih belgijska vlada spremenila svoj odnos do Molenbeeka in podobnih sosesk.
