RIGA – »Carinska policija latvijske državne davčne uprave je prestregla izjemno trofejo!« je zadnjič zadovoljno sporočala Alona Zandere, tamkajšnja predstavnica njihove davčne uprave. »Zaseči nam je uspelo namreč ogromno tihotapsko pošiljko, v kateri so bile psihotropne snovi, ki neposredno in kemično vplivajo na duševno stanje človeka. Prispele so iz Kenije.«
Zdi se, da ta novica naše regije ne bi niti pod razno zdramila ali vznemirila, če ne bi v sporočilih, v katerih so latvijski mediji na široko hvalili svoje varnostne organe, izsledili nekaj pomembnih in značilnih dejstev. Še posebno v luči, če seveda nismo politično preveč korektni, valečega se begunskega vala, ki pljuska (tudi) skozi našo deželo, ne nazadnje pa tudi v luči zadnje pošiljke, to pot 12 državljanov Eritreje, ki so jih k nam premestili iz Italije. Medtem smo sicer izvedeli, da Slovenija podeli status begunca pravzaprav le skromnim 11 odstotkom prosilcem za azil.
Za pol milijona droge
Tudi zato lahko iz pridobljenih zapisov iz Latvije upravičeno sodimo, da sosedski Avstrija in Slovenija to pot nista imeli sreče – pri podelitvi te pravice. Sporočajo namreč, da je pošiljko s kar 582 kilogrami psihotropnih snovi hotela pretihotapiti organizirana ekipa iz Somalije, ki so jim, citiramo, »v Avstriji in Sloveniji priznali status begunca«! In če povzamemo s spletne strani MNZ, da se »status begunca prizna osebi, ki utemeljeno in verodostojno izkaže, da je v matični državi ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini«, tedaj lahko povsem mirno sklenemo, da je tihotapska tolpa Somalcev prelisičila (tudi) naše organe! Saj so, kot vse kaže, za begunski status zaprosili iz povsem drugih namenov.
Šlo je namreč za več pošiljk, poročajo. Vse so zasegli na letališču v Rigi. Prva pošiljka, ki so jo tja dostavili z letalom iz Turčije, je bila največja in je tehtala kar 432 kilogramov! V dokumentih je sprva pisalo, da gre za posušene liste kane, pa se je po laboratorijskih analizah kmalu ugotovilo, da je šlo pravzaprav za psihotropne snovi rastlinskega izvora, da je bilo v resnici 21 nabito polnih škatel listov Catha edulis, bolj znanih pod imenom – kat.
V naslednji pošiljki so Latvijci našli še za 44 kilogramov teh listov, ki naj bi bili sprva že spet kana, potem pa se je ponovno izkazalo, da gre za kat. Tri dni pozneje, bilo je to v drugem tednu marca, so zasegli še eno pošiljko, tudi ta je, kot ona prejšnja, prispela iz Kenije, »toda v njej ni bilo za 106 kilogramov gospodinjskih aparatov, temveč za prav toliko opojnega in prepovedanega kata«. Teh 582 kilogramov kata bi na črnem trgu preseglo vrednost 500.000 evrov!
Zanimivo, da so takoj prijeli tri osumljence, ki so še tisti dan nezakonito prestopili – latvijsko mejo. Gotovo so to storili z določenim namenom, smo premišljevali, pa so res iskali varnejšo prihodnost? (Glede na to, da je ogromno Somalcev že prebežalo v Skandinavijo, je bila Latvija bržkone le njihova izhodiščna točka.) Govorimo namreč o treh Somalcih, ki jim je Slovenija ali Avstrija – priznala status begunca. Dva iz na videz nedolžne skupine prebežnikov sta medtem že za rešetkami, še poročajo.
Iz ponorelega sveta
Opojna in prepovedana rastlina kat (oziroma droga, ki te pahne v objem zasvojenosti in je tudi na najstrožjem seznamu, na katerem najdemo tudi heroin, kokain, LSD) pa ima še dodatni in simbolni pomen. Spomnili smo se namreč stavka, ki ga je že dolgo nazaj izdavil neki Alija iz Jemna: »Kat je naša žepna droga, žvečimo ga vsi, dedki in babice, starši in otroci in prek noseče matere tudi zarodek, tako da smo na kat navajeni, še preden se rodimo.« Čeprav ga islamski verski poglavarji strogo prepovedujejo, je klasičen pripomoček za izhod iz sveta dogem. Za začasni odmik iz ponorelega sveta. »Kat je opij našega ljudstva. Je zeleni imam, ki vlada. Je ključ vsega in središče vseh naših družabnih dogodkov. Je nerazložljivost, ki pojasni vse.«
Čeprav ljudje trumoma bežijo, je kat po drugi strani tudi – stik z domovino in domačim ognjiščem, od katerega sicer zbežiš.
Kat je tradicionalno mamilo držav Arabskega polotoka in Afriškega roga. In gre kot nalašč tudi z roko v roki s tistimi, ki v Evropo bežijo ravno z omenjenega območja. Več ko bo beguncev (iz Somalije), več bo tihotapcev z lističi kata.
Zdi se torej, da je bil cilj somalijskih tihotapcev s priznanim statusom beguncev krepko napolniti svoje žepe, še več, okoristiti se na račun svojih rojakov, bratov in sester. Pri tem je s podelitvijo statusa, kot rečeno, sodelovala tudi naša država.
»S tem primerom nismo bili seznanjeni, prav tako nismo sodelovali z latvijskimi varnostnimi organi,« sporočajo z naše generalne policijske uprave. Z ministrstva za notranje zadeve medtem pojasnjujejo: »V letu 2015 je bil sedmim državljanom Somalije priznan status mednarodne zaščite, lani – nobenemu!« V omenjeni sedmerici je bil torej najmanj eden, ki je resda zbežal iz Somalije, a si priznanega statusa – gotovo ni zaslužil.
Za azilanta 1963 evrov na mesec Zadnjič smo v Slovenskih novicah zapisali: »V Sloveniji stroški s posameznim prosilcem za azil, kot piše v revizijskem poročilu računskega sodišča o učinkovitosti in uspešnosti ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov, vsak mesec znašajo v povprečju najmanj 1963 evrov. Od tega zneska slovenska država iz integralnih sredstev našega državnega proračuna zagotovi v povprečju do 1583 evrov, razliko do 1963 evrov pa (pri)dobi iz tako imenovanih evropskih skladov.« Pa še to: Slovenija medtem že ustanavlja Urad za oskrbo in integracijo migrantov, ki naj bi začel delovati 1. junija letos. Pred uradom, pravijo, so precejšnji izzivi. Med nalogami bo med drugim organiziranje in upravljanje kapacitet za nastanitev tujcev, pri čemer, kot vemo, vsak poskus namestitve pribežnikov kjer koli v državi naleti na odpor prebivalcev. |
