LJUBLJANA – Več kot devet mesecev je Stephen Casiraghi preživel v priporu, včeraj pa ga je ljubljanski okrožni kazenski sodnik Martin Jančar obsodil na 10 mesecev zapora. Ker v tem času sodba ne more postati pravnomočna, je bilo logično sodnikovo narekovanje v zapisnik, da se ZPKZ Povšetova odredi, naj obtoženca izpusti na prostost. Razvpitemu Casiraghiju je torej pripor odpravljen in znova je na prostosti.
Le zato, ker je Casiraghi?
Dvajset let je zaradi različnih grehov preživel po zaporih, letošnjega 9. marca pa je končno pristal na svobodi, a je zdržal le dva tedna, potem pa naj bi ušpičil novo neumnost. Bilo je 25. marca, ko je sedel za volanom clia, ki je imel nameščeni različni registrski tablici, je zapisano v obtožbi. Policisti so ga poskušali ustaviti, a je iz centra Ljubljane oddirjal naprej proti Mostam, prevozil rdečo luč in znak stop, vozil z vratolomno vožnjo do 90 kilometrov na uro in ogrožal druge voznike in pešce.
Ko sta mu policista PP Moste vročila odločbo o odvzemu prostosti in pridržanju, jima je zagrozil, da ju bo že našel in se jima maščeval, ker je moral imeti tako dolgo lisice na rokah, nato pa »zastrašujoče pogledal proti obema in dodal, da bo po njegovi vrnitvi na prostost imela policija veliko dela, pri tem pa sta se policista počutila ogrožena in bala sta se za svoje življenje in osebno varnost«. Kot ves čas sodnega procesa je tudi na včerajšnji sklepni dan Casiraghijeva odvetnica Nataša Ljubič vztrajala, da so policisti njenega klienta ves čas od izpustitve iz zapora nezakonito zasledovali, ker je znana osebnost, ki je bila v preteklosti že obravnavana, in tudi tožilci so ga na zatožno klop posadili le zaradi tega, ker je Casiraghi. »Na prvem mestu je nezakonito delovanje policije, posledica tega pa so določena ravnanja obdolženca.«
Filmski beg v cliu pred policisti po njenem mnenju sploh ni kaznivo dejanje nevarne vožnje, kvečjemu serija prometnih prekrškov, zaradi katerih pa so policisti Casiraghiju že izrekli 1200 evrov globe. Glede groženj policistom odvetnica meni, da jih sploh ni bilo, če pa je res izrekel očitane mu besede, »je šlo za splošni stavek, namenjen vsem ljubljanskim policistom«.
Tožilka Jerneja Pielick je za Casiraghija zahtevala precej mastno kazen: za predrzno in brezobzirno vožnjo po Ljubljani leto in devet mesecev zapora, za grožnje policistoma pa dve leti in pet mesecev, kar bi zneslo enotno kazen tri leta in osem mesecev zapora.
Tričlanski senat sodnikov pod vodstvom Jančarja pa je Casiraghija groženj oprostil, »saj niti sama zaslišana policista nista mogla opredeliti, ali so bile besede uperjene proti njima ali policiji na splošno«, glede nevarne vožnje pa ga je spoznal za krivega, saj je brez vozniškega dovoljenja poskušal ubežati policistom, pri tem pa je res vozil predrzno in brezobzirno.
Casiraghi pa kot Casiraghi; čim je slišal besede, da zapušča pripor, je pomenljivo pogledal proti pravosodnima policistoma, ki sta ga s Povšetove privedla na sodnijo: »A mi lahko snameta tole?« »Seveda,« je odvrnil eden ter ga z rok in nog urno osvobodil lisic.
Represija ni prava pot! Stephen Casiraghi je prepričan, da ve, kje je njegov problem. »Sem nižje oziroma tretjerazredni državljan, ki nima nobenih pravic. Zaradi tega sem nenehno na piki policistov in tožilcev. Le kako mi lahko očitajo, da sem vozil prehitro, če pa me niso merili z radarjem?« Prepričan je celo, da si zasluži pohvalo kot vzoren voznik, »ki ni bil pod vplivom alkohola ali drog. Olajševalna okoliščina je tudi, da je moj prekrškovni list doslej prazen.« Potem pa je človek, ki je zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja kar dve desetletji večinoma preživel v zaporih, pomenljivo pripomnil: »Represija ni prava pot! In ni prava pot, da te zaprejo v komunistične zapore, kot je Povšetova.« |
