SLOVO

Rebecco in mamico položili v dva groba

Objavljeno 31. julij 2014 11.41 | Posodobljeno 31. julij 2014 11.41 | Piše: Boštjan Celec

V Grosupljem včeraj pretresljivo slovo od Simone Hren in njene hčerke Rebecce Fischer.

GROSUPLJE – »Počivajta v miru, radi vaju imamo,« so besede, s katerimi se prijatelji na spletu poslavljajo od 37-letne Simone Hren in njene komaj 12-letne hčerke Rebecce Fischer. Ganljiv zapis pospremi nežna skladba I can only imagine. Prevedli bi lahko tudi kot Niti predstavljati si ne morem. Žal pa je to, česar si niti v najhujših morah ni predstavljal nihče, pred natanko enim tednom postalo okrutna resnica in od včeraj Rebecca ter Simone zares počivata v miru.

Baloni odleteli proti Rebecci

Včeraj so ju pokopali na grosupeljskem pokopališču. Kot je želel Rebeccin oče Matej Fischer, ju niso položili v isti grob, počivata vsak v svojem, ki pa sta drug ob drugem.

Ob 14. uri so vse gostejše dežne kaplje, cerkveni zvonovi in zvoki violine oznanili, da se začenjata materina in hčerina zadnja pot. Na stotine ljudi se je prišlo poslovit od Simone in Rebecce. Naravnost presunljiv pa je bil pogled na desetine iskreno objokanih mladih ljudi, ki bi morali v teh dneh uživati na počitnicah, ne pa priti na pokopališče in se posloviti od vrstnice, sošolke, prijateljice...

Veliko jih je imelo pri sebi bele balončke s posvetili Rebecci – »Naj te čuvajo angeli«, »RIP, Rebecca«, »Upam, da se še kdaj vidiva«, »Carpe diem«, »Večno boš v naših srcih«. Potem so jih spustili v nebo. Odleteli so proti Rebecci.

Govornica ni skrivala solza, ko je spregovorila o njiju. »Simone je bila poštena punca, tako je vzgajala tudi svojo hčer. Če bi lahko družina in prijatelji naredili kar koli, da bi ju lahko dobili nazaj, bi to tudi storili. Jezo, ki jo odrasli nosimo v sebi, dobimo kot otroci. Nihče nima pravice narediti kaj takega, kot se je zgodilo Simone in Rebecci. Edina napaka Simone je bila, da je v svoje življenje spustila človeka, ki je ni bil vreden. Srečamo se tam zgoraj, punci, zagotovo! Rada vaju imam do neba.«

»Pogrešam
te, miška...«

»Veliko premladi sta odšli in nas zapustili na tem krutem svetu, vendar se vsi lahko tolažimo s tem, da sta odšli skupaj ter nas z neba gledata z nasmehom in v objemu,« je bilo že pred pogrebom posvetilo prijateljev ob slovesu od umorjenih hčere in matere.

Rebecci – čez slab mesec bi praznovala 13. rojstni dan – so posvetili ganljive besede: »Nihče, res nihče ni mogel verjeti novici, ki je pretresla mnogo ljudi. Tvoji prijatelji so ostali brez tebe, brez zaupnice in prijateljice, kakšno bi si vsakdo želel. Tvoja sestrica je ostala brez starejše sestre, ki si jo čuvala in usmerjala na poti skozi življenje. Tvoj očka je ostal brez hčerke, na katero je bil vedno ponosen, tvoj fant te je ljubil iz vsega srca in ti stal ob strani, kot ti je le lahko. Vse nas je pretresla novica, da je naša Rebecca tako zgodaj zapustila svet, in to na tako krut način. Kljub temu da tvoje življenje ni bilo dolgo, se zavedaj, da kjer koli že si, si z nami, v naših srčkih in ob nas. In seveda, mi smo s teboj.«

Simone so namenili zapis: »Bila si uspešna, vedno nasmejana, odkrita, prijazna ženska. Ob tvojem energičnem obrazu si ne bi nihče nikoli mislil, kakšna je druga plat tvoje zgodbe. Bila si super prijateljica, sodelavka, hči in, kar je najpomembnejše, mama svojima hčerkicama. Simone, ob vsem, kar si preživela z nami, si zaslužiš vse najboljše. Pogrešamo te.«

Rebeccin fant se je od nje poslovil kmalu potem, ko je izvedel, da jo je za vselej izgubil: »Bila si oseba, ki mi je pomagala na vsakem koraku, mi zaupala in me rešila iz marsikatere težave. Bila si mi vse. Ljubil sem te. Spomnim se dneva, ko sva se spoznala, in najinega prvega poljuba, v tvojem objemu mi je bilo najlepše. Pogrešam te, miška, in počivaj v miru.«

Tragedija v četrtek

Krvnika, 37-letnega Marjana Hrena, so že v nedeljo pokopali v rodni Mirni Peči. Ker si je po dvojnem umoru sodil sam, ne bo mogel nikoli povedati, kaj ga je med ločitvenim postopkom od Simone prignalo tako daleč, da se je pred natanko enim tednom odpravil na krvavi pohod ter hčerki A., ki mu jo je pred manj kot dvema letoma rodila Simone, vzel mater, polsestro ter nato še očeta, sebe.

Kot je izvedel Rebeccin oče Matej, je najprej najverjetneje ustrelil prav Rebecco. Okrog pol desetih dopoldne so Hrena videli v lokalu ob bencinski črpalki, ko je kupil cigarete in posrebal kavo. Se je od tam napotil do bližnje grosupeljske industrijske cone in v družinskem kozmetičnem podjetju ustrelil še Simone? Vsekakor pa je nato za volanom svojega avtomobila kar nekaj časa brezciljno taval in naposled ugotovil, da s takim bremenom ne bo mogel živeti. Pri več kilometrov oddaljenem Lipoglavu je zavil na gozdno pot in se ustrelil v glavo. Kolikor smo lahko izvedeli, za seboj ni pustil poslovilnega pisma.

Policiste so sicer o najdbi trupla v kozmetičnem salonu, ki je bil tedaj še zaprt, obvestili šele ob 11.45, tragedija pa se je najverjetneje zgodila že v jutranjih urah. Očitno so takoj posumili, da je Simone ustrelil Hren, zato so ga nenehno klicali na mobilni telefon, a je ta zvonil v prazno. Kmalu so preiskovalci zločinov dobili dovolj namigov, da so zaskrbljeni odšli tudi do hiše, v kateri so živeli Hrenovi. V postelji so našli mrtvo Rebecco, ki jo je morilec po usodnem strelu prekril z odejo. Nikoli ne bo jasno, zakaj je moral Hren vzeti tudi njeno življenje, ko pa sploh ni bila njegova hči, ampak jo je Simone imela iz prejšnjega zakona z Matejem.

Čeprav je storilec kaznivega dejanja mrtev, morajo policisti po črki zakona preiskati to družinsko tragedijo, kakršne v Sloveniji ne pomnimo. Preiskava pa je, kot je potrdil uradni govorec ljubljanskih policistov Vinko Stojnšek, bolj ali manj zaključena. Sledi torej policijsko poročilo na pristojno tožilstvo, kjer bodo na dokumentacijo s tragično zgodbo Rebecce Fischer in Simone Hren zgolj simbolično udarili pečat Zaključeno.

Deli s prijatelji