Nejca ubila elektrika, ko je pomagal drugim

PTUJ, SLOVENSKA BISTRICA – »Če bi v sredo videli Nejca, s kakšno zagnanostjo, elanom in voljo je zjutraj odšel na delo, bi vedeli, da je želel pomagati ljudem, ki niso imeli elektrike. Delal je z dušo in telesom in prav to dušo in telo je pustil tam, sredi Pohorja,« je tragično zgodbo o izgubi komaj 20-letnega Nejca Mesariča začel pripovedovati njegov oče Matjaž Mesarič. Kaj natančno se je v sredinem večeru dogajalo v kraju Rep, nedaleč od Tinja nad Slovensko Bistrico, je še vedno zavito v tančico skrivnosti. Kriminalistična preiskava je sicer stekla, vendar mariborski policisti o izsledkih vsaj do konca preiskave ne bodo dajali informacij.

Bilo je nekaj minut pred 18. uro, ko je Nejc skupaj s sodelavci prispel na pohorske strmine. Tema se je že davno spustila nad obronke Pohorja, le s težavo so delavci ptujskega gradbenega podjetja videli, kje odstraniti polomljene veje ali podrta drevesa z električnih vodov. »Od njegovega sodelavca sem izvedel, da so delali v zares nemogočih razmerah, saj je Nejc v rokah držal mobilni telefon, da so si svetili in videli, kje žagati polomljene veje. Doslej še nisem imel ne možnosti ne časa, da bi si ogledal kraj nesreče, zato vam o podrobnostih ne morem povedati več,« je nadaljeval Matjaž Mesarič, ki je v tragični nesreči izgubil starejšega sina.

Od zore do mraka

Poudariti gre, da Nejc Mesarič ni bil električar. Tudi v skupini električarjev ni delal, bil je pomožni delavec pri ptujskem gradbincu Jožetu Ferčecu, ki je podizvajalec Elektra Maribor. »Nejc je bil pri nas zaposlen dva meseca, sprva za dober mesec, zatem smo mu podaljšali pogodbo. Naša naloga v tej ujmi je bila, da smo odstranjevali padle veje in porušena drevesa, ki so ovirala ali prekinila oskrbo z električno energijo. To smo počeli kot podizvajalci za drugega samostojnega podjetnika. Fantje so delali od zore do mraka. Tega dne so bili od sedme ure na terenu, ob 17. uri bi morali zaključiti delo. Toda nekaj minut pred iztekom delovnika so iz Slovenske Bistrice dobili klic, da morajo še na Pohorje,« nam je dejal Nejčev delovodja Jože Ferčec.

Pot jih je vodila v vasico Rep pod Svetimi Tremi Kralji. Daljnovod, od katerega je odvisna oskrba z elektriko Tinja in okoliških zaselkov, je bil dodobra posut s padlimi vejami. Nejc se je s sodelavci brez obotavljanja lotil dela. Po naših podatkih sta na tleh ležala dva električna vodnika, tretji je visel kakšnega pol metra nad tlemi. »V njem ni bilo električnega toka, saj so se vsi prisotni dotikali kabla. Vsega nekaj sekund zatem, ko ga je v roke prijel Nejc, da bi ga dvignil čez podrto vejo, pa je nekdo v kabel spustil elektriko,« je prepričan njegov oče Matjaž Mesarič. Po navedbah prič se je pod njegovimi nogami iskrilo, ognjeni zublji so švigali tudi dvajset in več metrov naokrog.

Brez malice

»Razmere so bile zares nemogoče. Mobilni telefoni tam ne delajo, tudi s CB-postajo niso bili opremljeni. Tempo je bil zares ubijalski, saj skozi celotni dan niti za malico niso imeli časa. Zdaj se odpravljam v Slovensko Bistrico, hočem odgovore na vprašanja, kdo je po vodniku spustil električni tok in zakaj,« je sklenil Jože Ferčec, pri katerem je bil zaposlen Nejc Mesarič. Odgovore, ki si jih želijo dobiti tudi mariborski kriminalisti, ki so si skupaj z dežurnim preiskovalnim sodnikom in inšpektorjem za delo ogledali kraj nesreče. Kazati s prstom na krivca bi bilo za zdaj prerano, vendar je nekdo vendarle moral dati navodilo, da naj po omenjenem kablu ponovno steče tok, četudi dela še zdaleč niso bila končana. Ne nazadnje bi po ekipi Nejca Mesariča na kraj dogodka morala priti še ekipa električarjev, ki bi zakrpala ali zamenjala pretrgane električne vodnike.

»Nihče se ne more izgovarjati, da ni bilo toka,« trdi Matjaž Mesarič. Kako panično je bilo sredinega večera sredi Pohorja, nam je ves pretresen razložil tudi predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Tinje Jože Brdnik: »Gasilci so nemudoma prihiteli na pomoč, četudi so bili že šesti dan zapored v akciji. S pomočjo defibrilatorja smo ga poskušali oživljati, vse dokler niso prišli reševalci iz Slovenske Bistrice. Toda pomoči ni bilo več. Nato smo ponesrečenca prenesli dobrih tristo metrov do ceste, ki vodi v dolino.«

Petkrat na prvenstvu sveta

Nejc Mesarič je veljal za enega najbolj nadarjenih športnih ribičev v Sloveniji. »Petkrat je sodeloval na svetovnih prvenstvih. Ribištvo je bilo njegovo življenje. Sicer je bil po izobrazbi okoljevarstveni tehnik, a se ni odločil za študij, ampak za službo, četudi za pomožnega delavca,« nam je o pokojnem sinu razlagal oče Matjaž. Zatem pa z grenkim priokusom potožil: »In najhuje je, da ga v mariborski bolnišnici sploh nisem smel videti. Na patologiji so nam dejali, da njegovega trupla ne smemo videti, se od njega posloviti. Če nekdo umira deset dni v bolnišnii, se vsakdo lahko poslovi, če pa nekdo umre v nesreči, pa je povsem drugače. Vsak od družine bi se ga želel za trenutek ali dva dotakniti, vzeti slovo, a so nam to preprečili, češ da je tako zakonsko predpisano.«

Nejc in dve leti mlajši brat Aleks Mesarič sta spadala v sam vrh slovenskega športnega ribolova. Ekipo Ribiške družine Ptuj sta minulo leto popeljala v A-ligo, najelitnejše slovensko tekmovanje v športnem ribolovu. »Aleks je bil zmagovalec lige, Nejc je zasedel deseto mesto,« se spominja predsednik ribiške družine Ptuj Zvonko Petek.

Mlada pot, polna načrtov, se je med pomaganjem drugim za Nejca Mesariča končala minulo sredo. »Za enkrat smo dobili telegram z izrečenim sožaljem z Elektra Maribor in Občine Slovenska Bistrica,« nam je razkril oče. Toda z družino jih žaluje veliko, zagotovo tudi tisti, ki jim je Nejc poskušal pomagati, da bi se lahko vrnili v normalno življenje, življenje z elektriko.