Morilcu odškodnina zaradi gneče v celici

LJUBLJANA – Nikogar se ne sme mučiti niti nečloveško ali ponižujoče z njim ravnati ali ga kaznovati. Tako veleva 3. člen konvencije o človekovih pravicah. Sprva so se slovenska sodišča baje bolj sramežljivo lotevala tožb tistih, ki so državo tožili zaradi domnevno nevzdržnih razmer v naših zaporih in priporih, potem pa so se začele vrstiti klofute v obliki dobljenih tožb na Evropskem sodišču za človekove pravice: Mandić in Jović proti Sloveniji, Štrucl in preostali proti Sloveniji, Arapović proti Sloveniji, Beljkaš proti Sloveniji...

Vselej znova tretji člen

Po nekaterih podatkih je država samo pripornikom in zapornikom iz ZPKZ Ljubljana že izplačala za več kot 200.000 evrov odškodnin, in čeprav je bil včeraj pred okrožno pravdno sodnico Barbaro Krpač Ulaga šele poravnavni narok v zadevi Bavdek proti Sloveniji, je že zdaj bolj ali manj jasno, da bo tožeči stranki z zahtevkom uspelo, pravobranilstvo jo poskuša le še prepričati, naj nekoliko zmanjša svoje apetite.

Igor Bavdek je sicer na prestajanju kazni zaradi zločina, ki ga je zagrešil 7. novembra 2011 v Tepah pri Litiji. Sprva mu je celo pretilo najvišjih možnih 30 let zapora, saj so ga tožilci preganjali, da je iz koristoljubja streljal na pred seboj bežečega Tineta Resnika, ena od petih krogel pa je temu skozi hrbet prestrelila srce. Za umor ga je najel Drago Šter, ki mu je ponudil, naj za denar obdela Resnika, ki ga je treba pretepsti in streti. Ob tem ga je opozoril, da je Resnik nevaren, zato sta se dogovorila, da bo treba uporabiti pištolo. Šter je Bavdku pokazal, kje v Litiji živi Resnik in kje v Tepah ima počitniško hišico. Plačal mu je 3000 evrov, po opravljenem poslu pa še 19.000. No, na koncu tisto o koristoljubju ni šlo skozi, razsojeno je bilo, da je šlo za običajen uboj, in Bavdek je bil obsojen na 14 let zapora in pol, naročnik Šter pa na pol leta manj.

In kaj je torej gnalo nekdanjega kranjskega prometnega policista Bavdka, da se je po pravnomočni obsodbi na kazenskem sodišču na pravdnem spravil nad državo? Odvetniki države, pravobranilci, nam odgovarjajo, da ravno zaradi domnevnih kršitev 3. člena konvencije. »Zahteva 28.440 evrov odškodnine zaradi, kot navaja v tožbi, neustreznih razmer bivanja v zavodih za prestajanje kazni zapora v Ljubljani in Mariboru, kjer je bil v priporu. Republiki Sloveniji očita kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah (prepoved nečloveškega in ponižujočega ravnanja) ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva.«

Država bi ostala pri štirih

Ko so Bavdka po Resnikovi smrti aretirali in strpali v pripor, je najprej 611 dni preživel na Povšetovi, potem pa se za še 266 dni preselil v mariborske pripore. Toda včerajšnji poravnavni narok je padel v vodo, pravdanje se ni začelo, zato še ni znano, kaj vse ga je motilo tisti dve leti in nekaj mesecev, ko je bil pripornik. Slišati sicer je, da je tudi njegova tožba vzorčni primer takih, ki jih vlagajo njegovi sotrpini. Motijo jih gneča, prezasedenost, neznosna vročina v poletnih mesecih, plesnoba, taka hrana, da je še psu ne bi ponudil...

Vendar pa za sodišča v takih primerih postaja najodločilnejši element prav število pripornikov, ki v Sloveniji več kot očitno odločno presega zmogljivosti priporov. Tako je pred kratkim pravobranilstvo v podobni zgodbi že priznalo temelj odškodninskega zahtevka Gregorja Britovška (zaradi umora Matjaža Volka je obsojen na 30 let zapora), ki terja 12.000 evrov, a podobno kot pri Bavdku poravnavni narok ni bil uspešen, ker se zdi državi zahtevek previsok.

Britovšek denimo v tožbi trdi, da je skoraj eno leto na Povšetovi životaril v celici, se v njej stiskal s še petimi priporniki, zase pa je imel na voljo pičlega 1,24 kvadratnega metra proste gibalne površine. Država se sicer strinja, da je to odločno premalo, vendar pa meni, da so tudi štirje kvadratni metri več kot le spoštovanje človekovih pravic. A menda nič več ne bo tako; tudi za slovenska okrožna sodišča bosta odslej po naših informacijah kot sveto pismo zavezujoči sodbi višjega sodišča, ki velevata, da mora imeti vsak pripornik na voljo sedem kvadratnih metrov zasebnosti.

Poravnavni narok v zadevi Bavdek proti Sloveniji se bo sicer nadaljeval oktobra, toda če je v svojem iskanju pravice zelo aktiven, pa se mu v drugi pravdi, kjer je v vlogi tožene stranke, ni zljubilo niti odgovoriti na tožbo. Partnerica umorjenega Tineta Resnika Sonja Čerčinovič in njuna hči Tina Vrhovec od njega in Štera zahtevata po 25.000 evrov odškodnine zaradi duševnih bolečin ob izgubi – tako trdita v tožbi – skrbnega ter ljubečega partnerja in očeta, prijatelja in zaupnika, ki jima je pomenil tako zelo veliko.