GROSUPLJE, LJUBLJANA – Ni ravno prijetno, če kihneš za volanom avtomobila. Refleksno zapreš oči in nekaj trenutkov mine, preden znova postaneš zbrani voznik. Podobno izkušnjo je doživel 56-letni Jože Sivec, toda zaradi njegovega kihanja se je zgodila tragedija.
Tako so o njej 26. junija 2016 poročali iz ljubljanske policijske uprave: »Nekaj minut pred 10. uro je na Adamičevi cesti v Grosupljem voznik VW transporterja vozil od Ljubljanske ceste proti Taborski cesti. Ko je pripeljal v bližino prehoda za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi znaki, je trčil v 78-letnega pešca, ki je v tistem trenutku pravilno na prehodu za pešce prečkal vozišče. Pešca so odpeljali v ljubljanski klinični center, a je tam istega dne umrl za posledicami nesreče.«
Tožilstvo je Sivca kazensko preganjalo zaradi povzročitve smrtne prometne nesreče iz malomarnosti. Očitalo mu je, da ni vozil s tako hitrostjo, da bi lahko varno ustavil pred prehodom za pešce, zato je trčil v 78-letnega pešca Jožefa Senčarja. Poškodbe glave, možganov in prsnega koša pa so bile zanj prehude.
Skesani Sivec je razložil, da ga je med vožnjo zaradi alergije na cvetni prah doletel napad kihanja. Hotel je čim prej ustaviti, vendar ni našel primernega kraja. Nenadoma je tik pred levim bokom vozila zagledal pešca in trčil vanj. Vendar zagotovo ni vozil prehitro, morda 50 kilometrov na uro. Sodni izvedenec za prometne nesreče je sicer ugotovil, da je bila hitrost kombija od 39 do 47 na uro, vendar pa je Sivec zaviral šele tik pred trčenjem oziroma celo ob trku v pešca.
Dogodek ga je, je na zaslišanju dejal voznik, hudo prizadel, poiskal je celo psihiatrično pomoč. Senčarjevim svojcem je izrekel sožalje, hotel je tudi na njegov pogreb, vendar so ga prosili, naj ne pride. Pogreba naj bi se udeležil njegov sin, sam pa naj bi pozneje večkrat obiskal Senčarjev grob.
Izvedenec medicinske stroke meni, da bi imel pešec kljub hudim poškodbam več možnosti za preživetje, če bi šlo za mlajšega in zdravega človeka ter če ne bi jemal zdravil proti strjevanju krvi, zaradi česar je bila krvavitev neobvladljiva. Vendar tako mnenje tožilstva ni oviralo pri odločitvi, da Sivca posadi na zatožno klop.
Za povzročitev smrtne prometne nesreče je zagrožena zaporna kazen do osmih let, vendar pa so bili organi pregona storilcev kaznivih dejanj do Sivca prizanesljivi, pretehtale so olajševalne okoliščine. Sporočili so mu, da če bo krivdo na predobravnavnem naroku priznal, bodo zanj predlagali kazen leto in pet mesecev pogojnega zapora s preizkusno dobo treh let ter kajpak tudi obvezno stransko kazen prepoved vožnje motornega vozila za pol leta.
Sivec se je na kazenskem oddelku okrožnega sodišča pokesal, odgovornost za smrt pešca je priznal, odnesel pa jo je s prav tako kaznijo, kot mu jo je ponudilo tožilstvo. Še celo milejšo, polletni odvzem vozniškega dovoljenja namreč zanj velja pogojno, torej bo smel še naprej voziti, le precej bolj pazljiv bo moral biti, še posebno ob naslednjem napadu kihanja.
