Je Drago Šter Bavdka 
poslal ubit Resnika?

LJUBLJANA – Ko je ljubljanska višja sodnica Stanka Živič narekovala besede, ki jih je pred njenim senatom izrekel morilec Tineta Resnika, je bilo uho pozorno, ali se bo v zapisniku znašel tudi stavek 48-letnega Šentjurčana Igorja Bavdka, ki bi lahko morebiti prinesel vnovični preobrat v zgodbi o uboju 45-letnega Litijana. Ni ga, zato je pogled zaplaval proti odvetniku 49-letnega Litijana Draga Štera; ta je bil po prvostopenjski sodbi tisti, ki je Bavdku naročil, da s sveta spravi Resnika, in mu za to tudi plačal. Je stavek slišal vsaj on in si ga zapomnil? Kajpak si je, saj je potrjeval tezo Janeza Koščaka iz odvetniške družbe Čeferin, pri kateri vztraja od začetka kazenskega postopka. »Prosim, da narekujete tudi, da je Bavdek rekel: 'Šter meni ni nikoli rekel, naj Resnika ubijem ali ga moram ubiti.'«

Je bil res ukaz »Pojdi in ustreli!«?

»Res sem tako dejal,« je pritrdil Bavdek in ves primer vsaj malce znova obrnil na glavo. Ali bo po seji višjega sodišča sploh obstala zgodba, ki jo je po maratonskem procesu kot edino resnično ugotovilo ljubljansko okrožno sodišče v sodbi, s katero je spoznalo Bavdka krivega za uboj Resnika (14 let zapora in pol), Štera pa, da mu je to dejanje naročil in mu zanj plačal (14 let zapora)?

»Bavdek je 7. novembra 2011 v Tepah pri Litiji iz koristoljubja streljal na pred seboj bežečega Resnika, ena od petih krogel pa je temu skozi hrbet prestrelila srce. Za umor ga je najel Šter, ki mu je ponudil, naj za denar obdela Resnika, ki ga je treba pretepsti in streti. Ob tem ga je opozoril, da je Resnik nevaren, zato sta se dogovorila, da bo treba uporabiti pištolo. Šter je Bavdku pokazal, kje Resnik živi v Litiji in kje v Tepah ima počitniško hišico. Plačal mu je 3000 evrov, po opravljenem poslu pa še 19.000,« je bila tožilska zgodba, ki ji je skoraj v celoti sledil tudi okrožni kazenski senat, le za do 30 let zrela obtožba o umoru iz koristoljubja ni šla skozi, na koncu je obveljalo, da je bil uboj.

Bavdek najprej v vse skupaj sploh ni vpletal Štera. »Ker sem potreboval denar, sem ga vprašal, ali mi posodi, pa je odvrnil, da ne posoja, da pa ve za nekega Resnika, ki to počne,« je bilo edinokrat, ko je v vse skupaj vpletel poznejšega kolega z zatožne klopi. Resnik mu je bojda res posodil 10 tisočakov, »ko sem mu vrnil, pa je zahteval še 40.000 za obresti. Potem mi je grozil, da me bo ubil, mi poškodoval ženo in otroka,« je sprva razlagal Bavdek in vztrajal, da tistega dne oborožen s pištolo in teleskopsko palico v Tepe ni šel z ubijalskimi nameni, a mu je počil film, ko je Resnik izvlekel svojo pištolo in ga preteče vprašal: »Kaj boš s to palico, te ubijem, reva?«

Tako je govoril Bavdek in dodal: »Drago Šter nima zveze s smrtjo. Ne Šter ne kdor koli drug. Njegova edina vloga je bila, da me je napotil do Resnika, ko sem iskal denar. Obžalujem, kar sem storil, toda drugega izhoda, kot da se branim, nisem imel.«

Potem je sredi sojenja kar naenkrat obrnil ploščo, da se je začelo predstavnikom organov pregona kar smejati. Razložil je namreč, da je bil Šter tisti, ki mu je posodil 3000 evrov, a mu jih ni mogel vrniti, in da je bil Šter tisti, ki mu je pretil. Nekega dne mu je bojda rekel, da ima problem z Resnikom. »Da grozi njemu in njegovi družini, da posoja denar, da je vse, samo človek ne, da prireja pasje borbe, pobija pse, pretepa ljudi, svojo ženo in da je skrajno maščevalen.« Spletla se je torej nova zgodba, v kateri Šter naroča Bavdku, da mora oditi v Tepe in Resnika ustreliti ne glede na posledice.

Obtožbe na 
račun umorjenega

Kazen za dvojico je bila stroga, skoraj najvišja možna zagrožena za uboj in za naročilo tega okrutnega dejanja. Tožilstvo je bilo zadovoljno, obramba pač ne, pritožbi Koščaka in Bavdkove zagovornice Alenke Cerar sta bili pričakovani. Šterov odvetnik je vztrajal, da je resnična Bavdkova prva izpoved, zato je njegovega klienta nujno oprostiti, Bavdkova advokatinja pa je senat Živičeve prepričevala, da njen varovanec res ni imel namena ubijati, morda le raniti, in da je zavestno ustrelil le enkrat v tla, nadaljevanje pa je vprašanje njegove prištevnosti zaradi hude poškodbe glave izpred nekaj let.

Preden so višji sodniki sporočili, da njihova sodba prispe po pošti, in se umaknili na posvet, sta lahko spregovorila tudi prvostopenjska grešnika.

Bavdek, ki hoče zdaj torej povedati, da ga Šter – tudi če ga je morebiti poslal v Tepe – tja ni pošiljal ubijat, je višjo sodno instanco rotil, naj vendarle spozna, da je šlo za nesrečo, in ugotovi, kako nevaren človek je bil Resnik. »Vsi se bojijo pričati v mojo korist in v njegovo škodo. Njegova sfera pač še vedno obvladuje Litijo, ljudi je strah. Ni res, da Resnik ni imel pištole, kot meni okrožno sodišče, imel jo je, njegovi ljudje so imeli več kot dovolj časa, da kraj počistijo. Jaz sem šel tja, da ga prestrašim, on je skočil name, pa sem se branil. Če me ne bi napadel, se ne bi zgodilo nič, zadel sem ga po nesreči.«

Šter, ki bo še s prav posebno nestrpnostjo čakal na naslednjo sodno pošto, je najprej povedal nekaj besed o sebi. »Sem pošten in delaven človek, imam 30 let delovne dobe. Plačujem davke, ne kradem, nisem kriminalec. Če mislite, da sem kriv, me obsodite na dosmrtno ječo.« Potem je nadaljeval, da z umorom v Tepah nima ničesar. »Prav tako ni res, da sem nasilneža Resnika policiji prijavil le dvakrat. Desetkrat sem ga. Ko sem policistom sporočil, da je umoril mojega prijatelja Stanka Krhlikarja, so z menoj preprosto prekinili stike. Še to bom povedal. Igor Bavdek je bil hudo pretepen, njegov sin je bil hudo pretepen, Bavdkovo ženo so vrgli iz drugega štuka, ni res, da je po nesreči padla tri metre globoko. Vse to je storil Resnik.«

Toda on je mrtev in ne more ugovarjati tako hudim obtožbam na svoj račun, kaj šele tistim, da je s prirejanjem pasjih bojev mučil živali.