LJUBLJANA – Ker je enega od dveh policistov, ki so ju morali še zaslišati pred sklepnim delom sodnega procesa proti izganjalkam urokov, po besedah njegovega sodelavca Gregorja »zagrabil tak išias, da ne more niti s postelje vstat'«, ljubljanska okrožna kazenska sodnica Helena Vidic Bizjak ni razglasila sodbe v imenu ljudstva, kar bo storila 16. marca. Se je pa razpravni dan dobro začel za obtoženi sorodnici Šefiko in Senado Bajrić, saj je tožilec Matej Peterca iz obtožbe umaknil očitek na njun račun, da sta grešili v sostorilstvu, odslej ju preganja zaradi najmilejše oblike kaznivega dejanja goljufije, za kar jima preti do tri leta zapora.
Zgodba je sicer tako bizarna, da se laiki sprašujejo, kaj v njej sploh počnejo tožilci, ki jih za njihovo delo plačujejo davkoplačevalci. Če je kdo tako naiven, da plačuje vedeževalcem in izganjalcem urokov, naj se po streznitvi in spoznanju, da ga nekdo v resnici grdo prinaša naokoli, sprijazni z izgubo ali naj se nanj spravi na svoje stroške kot subsidiarni tožilec.
Toda organi pregona so se odločili, da bodo pomagali Dolenjki Tanji K. iz Šefike izvleči 1100, iz Senade pa kar 30.152 evrov, kolikor jih je odštela za to, da odpravita vse njene tegobe. Te pa so se v resnici začele nekega decembrskega dne pred štirimi leti, ko je Tanja šele izvedela, da se ji obeta nekaj zelo hudega, saj jo je v Ljubljani ogovorila Šefika, se predstavila kot Fatima in spregovorila čarobne besede: »Dve ženski sta uročili tvojo hišo.« Tanja pa je bila v tistih časih zelo ranljiva, z njenim zdravjem res ni bilo vse v najlepšem redu, pred časom ji je umrla mati, očeta je zadela kap.
Za boj proti uročiteljicama je tako Šefiki izročila 200 evrov, da jih bo ta odnesla v cerkev in tam z drugimi ženskami med molitvijo izganjala urok. Že uro pozneje je morala Tanja prinesti še v pulover zavitih 400 evrov in jajce, Šefika pa naj bi ji iz cerkve prinesla vodo, da bo z njo škropila po hiši.
Pogled, ki uroči
Minil je dan, Tanjo je v preddverju banke NLB v Linhartovem podhodu prestregla Šefikina svakinja Senada, jo jela kot Sabina pregovarjati, naj ne naseda Fatimi, saj ji ta sploh ne more pomagati. Ji pa lahko ona. Bila je učinkovita, Tanjo je prepričala že s pogledom, »ki je bil zelo nenavaden, tak, kot bi me uročil«, še bolj pa z besedami, da je zelo bolna in bo še bolj, enako velja tudi za njenega očeta, torej jo čaka huda nesreča, če ji ne izroči denarja, »s čimer je oškodovanko prepričala, da ji bo dejansko pomagala in jo v njeni naivnosti zapeljala v zmoto, tako da ji je izročila 1500 evrov«, trdi tožilstvo; nato pa še več kot 1000 evrov ter še 27.000 evrov, ki ga je na vrat na nos najela kot premostitveno posojilo. Čisto na koncu te zgodbe se je v zgodbo še enkrat vrnila Šefika, ki ji je Tanja odštela še nekaj stotakov v zameno za to, da ji bo povrnjen ves denar, ki ga je vložila v Sabino.
Ženski na zatožni klopi krivdo zavračata, čeprav je Šefika povedala, da ji je Tanja res dala 1100 evrov, a potem ko ji je dejala, da varčuje za umetne zobe. »'Jaz bom to plačala,' mi je rekla. 'Kolikor tebe vleče srce, toliko mi daj,' sem ji odvrnila. Šla je, dvignila denar in mi ga dala.«
Ravno ko so jo prijeli, pa je bila bojda dogovorjena s Tanjo, saj si je premislila in ji hotela vrniti 1100 evrov, vendar so ji policisti zasegli ta denar. Njenega odvetnika Andreja Žabjeka je včeraj kajpak zanimalo, zakaj ji policist Gregor ni dovolil vrniti, saj potem ne bi bilo nobenega suma za kaznivo dejanje. »Ničesar ni izjavila o tem, da hoče nekomu vrniti denar. Tožilstvu pa sem ga predal zato, da naj sodišče odloči, ali izvira iz kaznivega dejanja. Jaz pač ne morem biti razsodnik ter odločati o tem,« ga je po noti zakona podučil mož postave.
