KAMNIK - Po tragični nesreči blizu slapu Čedca nad Jezerskim, ko je popustilo varovališče in je naveza dveh plezalcev omahnila v globino, eden je umrl, se je v soboto zgodila še druga tragična gorniška nesreča v enem tednu. Tokrat so morali gorski reševalci s pomočjo helikopterja Slovenske vojske v dolino prepeljati 41-letnega Ivana Pliberška s Pragerskega. Umrl je po drsenju na zasneženem predelu pod Tursko goro.
Okoli štiri ure hoda je po trasi čez Žmavčarje, po kateri pelje le zahtevna neoznačena steza, in po neuradnih podatkih se je po tej stezi v sobotnem dopoldnevu gibala trojica gornikov, ki naj bi se že vračala z 2251 metrov visoke Turske gore. Lepotica Kamniško-Savinjskih Alp, ki s svojimi sosedami razmejuje Logarsko dolino in dolino Kamniške Bistrice, je v tem času še posebno privlačna.
»Točnega kraja, kjer je omahnil gornik, še ne moremo določiti, po naših predvidevanjih gre za predel levo od Turskega slapu,« je dejal Jernej Lanišek iz postaje GRS Kamnik, ki je vodil akcijo. Njegov kolega Damijan Kočar, ki je prav tako sodeloval v reševalni akciji, ki se je začela v soboto nekaj po deseti uri dopoldne, pa je dodal: »Niti tega ne vemo, kaj so trije počeli tam zgoraj. Mi smo prišli po umrlega s helikopterjem, bil je precej nižje od mesta, kjer so hodili. Ostala dva sta sestopila, kot nam je znano, v smeri Logarske doline, in z njima bo zagotovo podrobnejšo analizo nesreče po pogovorih opravila policija.«
Nesrečni Pliberšek se je po zdrsu ustavil okoli tristo metrov pod potjo. »Prvo obvestilo o nesreči smo prejeli od gornikov, ki so se vzpenjali proti vrhu Turske gore. Takoj je bil aktiviran dežurni helikopter s popolno posadko, za vsak primer, če bi bila potrebna pomoč po klasični metodi reševanja, pa smo bili pripravljeni še gorski reševalci v dolini,« pove Lanišek. »Helikopter Slovenske vojske z dežurno ekipo helikopterske enote nujne medicinske pomoči z Brnika ponesrečenemu, čeprav so bili na prizorišču nesreče izjemno hitro, žal niso mogli več pomagati. Zaradi hudih poškodb pri padcu se mu je pretrgala nit življenja še pred njihovim prihodom. Zato so pripravili vse potrebno za transport v dolino, tam so ga predali pristojni službi,« je sklenil Lanišek.
Niti z derezami ni varno
Čeprav smo v obdobju lepega vremena, strokovnjaki za gibanje v visokogorju trdijo, da so razmere varljive in nevarne. Sneg je v vrhnjem sloju zmehčan, pod njim pa so poledeneli predeli. Poudarjajo, da varnega koraka ne zagotavljajo niti dereze, še zlasti ne, če se planincu pot zavleče zaradi prepoznega začetka ture in se pod derezami naredijo tako imenovane cokle oziroma strjene kepe snega. S tem dereze in konice izgubijo funkcijo.
Po zadnji nesreči je v soboto zvečer policija ponovila opozorilo: »Trenutna podlaga v gorah je povezana z določenimi tveganji, ki jih ne podcenjujte! Odločitev za odhod v gore naj ne bo stvar trenutnega navdiha. Težave lahko povzroča napihan sneg in ponekod ledena ter zelo spolzka podlaga. Zelo nevarne za planince, pohodnike in turne smučarje so strmine. Vetru izpostavljene lege so močno spihane, trde in tudi poledenele. Na prisojnih pobočjih se sneg čez dan nekoliko zmehča in ponoči pomrzne. V gorah so to zelo nevarni dejavniki in gre za okoliščine, ki so razlog za drse in padce, ki se lahko končajo tudi tragično. Zato pred odhodom na turo preverite razmere na območju, kamor odhajajte, uporabljajte primerno opremo in izbirajte ture, ki ste jih zmožni opraviti. Bodite vsaj v dvoje in zelo pazite!«
