SRHLJIVO

FOTO: Na dvorišču vzrejal morilske mutante

Objavljeno 07. oktober 2017 21.05 | Posodobljeno 07. oktober 2017 21.06 | Piše: Tina Horvat

Pse, ki so sodelovali v napadu, že vračajo lastniku. V Zavodu Pit so zgroženi nad ravnanjem institucij.

Tudi po tragediji na Mavrlenu ne bo nobene spremembe pri zaščiti ljudi pred nevarnimi psi. Foto: Dejan Javornik

LJUBLJANA – Pred slabim mesecem je krdelo 13 podivjanih psov na Mavrlenu do smrti raztrgalo mamo njihovega lastnika, 71-letno Tatjano Šum, ki je skrbela za njih in jih hranila. Tragedija je za nekaj dni močno pretresla Slovenijo in odprla mnogo vprašanj, potem pa je spet vse potihnilo. Gre za vprašanja nevarnih psov in pasem, odgovornega lastništva psov in zaščite ljudi pred njimi. Preventive in izobraževanja lastnikov tako imenovanih nevarnih pasem, kar poznajo v večini držav, zaradi pomanjkljive zakonodaje sploh ni. Vsakdo ima lahko neomejeno število psov in vsakdo lahko z njimi počne, kar hoče. Lahko jih muči, zanemarja in zapira v premajhen prostor, lahko jih nekontrolirano pari, tudi sorodnike med seboj, in tako iz njih ustvarja krvoločne pošasti. Psi, ki sicer za človeka niso nevarni, v rokah napačnega lastnika postanejo morilci.

In prav to se je sredi septembra zgodilo na Mavrlenu na Dolenjskem. Kot da se ponavlja afera Baričevič, ko je znani ljubljanski zdravnik Sašo Baričevič po napadu na Stanislava Megliča po le njemu znanih poteh dobil nazaj svoje tri bulmastife in pozneje postal njihova žrtev, je tudi Mihi Šumu, lastniku hiše, kjer se je zgodil napad, slabe tri tedne po tragediji že uspelo dobiti nazaj enega psa, eden je bil vrnjen lastnici v Avstrijo, mladiče pa prav te dni oddajajo.

Pravi pitbuli niso morilci. Imajo zelo radi ljudi, nimajo strahu in so slabi čuvaji.

Dvoriščno štepanje za denar

Kot trdijo v Zavodu Pit za pomoč, zaščito in pravice živali, so odgovorne institucije v tem primeru povsem zatajile. »Namesto da bi sankcionirali lastnika, ki je dopustil oziroma prispeval, da je prišlo do tragedije, pse pa dali na obvezno šolanje in jih kastrirali ter mu jih trajno odvzeli, mu jih vračajo. S tem, ko so psa nekastriranega vrnili lastniku, so mu omogočili nadaljnjo vzrejo, kar je v tem primeru nedopustno,« opozarja Tanja Vidergar, prostovoljka Zavoda Pit.

V Zavodu Pit so prepričani, da ob boljši zakonodaji psi ne bi do smrti pogrizli Tatjane Šum, saj njen sin sploh ne bi mogel ustvariti takšnih morilskih pošasti, kot jih je s svojim »dvoriščnim štepanjem« in napačno oskrbo. Pravijo, da pri dejavnosti Mihe Šuma sploh ni šlo za vzrejo, ampak za štepanje za denar, in to za veliko denarja, saj so cene znašale od 200 do celo 6000 evrov, predvsem pa za zlorabo pasme pitbul. »Miha Šum ni vzrejal pitbulov, ampak mutante, saj ni imel prijavljene psarne, rodovniki so bili namišljeni, psi pa so se parili z incestom in popolnoma nekontrolirano. Njegovih psov ne moremo poimenovati pitbul ali bully, ker to niso. Pasma njegovih psov je znana samo njemu, rodovniki zanje ne obstajajo. Pri vzreji pravih pitbulov je agresija veljala za resno hibo in so takšne pse izločali iz reje. Pravi pitbuli niso morilci in zaradi psov, kakršne je štepal Miha Šum, so pitbuli po krivici označeni za morilce. Pravi pitbuli imajo zelo radi ljudi, nimajo strahu in so slabi čuvaji, njegovi psi pa so popolno nasprotje in imajo čisto drugačno psiho. Ker jih je paril vsepovprek, so nastali zelo nestabilni mešanci. Dokaz za to je, da so ubili njegovo mater. Agresija do ljudi je pri obeh pasmah mutacija in ne naravni pojav. Šlo je tudi za zlorabo naivnosti ljudi, ki se jim je predstavljal kot vrhunski vzreditelj,« še razloži Vidergarjeva, ki prav v tem vidi vzrok za tragedijo na Mavrlenu.

Psa vrnili po zakonu

Od direktorice veterinarske inšpekcije Andreje Bizjak smo izvedeli, da so dva psa že usmrtili 25. septembra, psico pa bodo v 30 dneh po odstavitvi mladičev. Za sedem psov so uredili prenos lastništva na Zavetišče Meli, dva bo prevzela lastnica iz Avstrije, enega pa so vrnili lastniku, torej Mihi Šumu. »Nobene pravne podlage ni, da tega psa ne bi vrnili lastniku. Ne gre za našo presojo, ampak je tak zakon. Tudi kastracija psa v zakonu ni predpisana. Smo mu pa seveda določili pogoje, pod katerimi bo lahko posedoval tega psa, in sicer bo moral z njim na šolanje,« razloži Bizjakova. 26. člen zakona o zaščiti živali namreč določa, da se lahko skrbniku psa, ki je povzročil smrt ali posebno hudo telesno poškodbo, prepove gojitev, posedovanje in vodenje psov le, če je že prej posedoval psa, ki je povzročil smrt ali posebno hudo telesno poškodbo. Če verjamete ali ne, to ne pomeni nič drugega, kot da se lastniku prepove imeti psa ali pse šele po tem, ko se zgodi drugi smrtni dogodek ali huda telesna poškodba.

Očitno bo še zelo dolgo trajalo, da bomo tudi pri zaščiti državljank in državljanov pred morilskimi hišnimi ljubljenčki, ki jih lahko imajo naši sosedje ali celo naši otroci, vsaj malo podobni evropskim državam, kjer imajo veliko bolj urejeno zakonodajo. Tako pa naša omogoča, da posamezniki izkoriščajo naivnost ljudi in masovno vzrejajo napadalne in psihično nestabilne mešance, ki ne samo obolevajo, ampak se lahko v nepredvidenih okoliščinah odzovejo na tisoč različnih načinov, tudi z napadom na človeka, ki zanje skrbi.


Psi so se že spopadli med seboj

V Zavodu Pit so prepričani, da država nima strokovne službe, ki bi znala ravnati s problematičnimi psi. Dokaz vidijo v tem, da so se psi z Mavrlena v zavetišču, kamor so bili takoj po napadu odpeljani, že močno stepli. »Izvedeli smo, da so se spravili na Fonzija in da je ves v gnojnih ranah in na antibiotikih. To se ob pravilnem ravnanju s psi v zavetišču ne bi smelo zgoditi,« je povedala Tanja Vidergar.

 

Deli s prijatelji