KDO JE KRIV?

Atentator na sodnico je še vedno neznan

Objavljeno 11. december 2016 08.30 | Posodobljeno 04. februar 2017 15.49 | Piše: Boštjan Fon

Sedem let je minilo od eksplozije v Radovljici ob hiši sodnice Katarine Turk Lukan.

V okolici hiše je več objektov z nadzornimi kamerami, a se je atentator izognil snemalnim napravam. Foto: Blaž Račič

RADOVLJICA – Število sedem ima kar nekaj pomenov, sploh v ljudskih vražah, in od kod sedmici tako silni pomen, je več razlag. Tako kot je bilo pred sedmimi leti več razlag za silno eksplozijo tik ob hiši sodnice Katarine Turk Lukan v Radovljici. Vendar so bile razlage in teorije nekaj, otipljivih rezultatov pa še do danes ni. Sedem polnih let je mimo, a ni odgovora, zakaj se je zgodilo in kdo je bil ta, ki je nastavil eksplozivno telo ter pritisnil na sprožilec.

Omara rešila hčerko

Manj kot uro pred polnočjo, bil je drugi ponedeljek v novembru 2009, se je družina Turk Lukan že odpravila k počitku. Storilec je eksploziv nastavil na polico pritlične sobe, v kateri je spala sodničina 15-letna hči. Sila glasne eksplozije, ki so jo slišali tudi v okolici Linhartovega mesta, je ožgala steno, iz nje je odtrgalo okno skupaj z okvirjem. Hči sodnice je bila na srečo le lažje ranjena. Kot smo kmalu po dogodku lahko izvedeli, jo je pred najhujšim obvarovala omara, ki je stala med njeno posteljo in oknom. 
»Bombni napad je kaznivo dejanje. Ko je usmerjen na predstavnika oblasti, sodnika, ki izvaja kazensko pravo, potem se lahko vprašamo, ali ni to dejanje uperjeno v same temelje demokratičnosti naše države. Zato ga je treba jemati resno. Tudi policija svoje delo zelo resno jemlje,« je dogodek povzemala takratna ministrica za notranje zadeve, sodničina soimenjakinja Kresalova. In dodala: »Ni boljšega načina za preprečitev takšnih dejanj kot preventiva, ki izvira iz hitrega odkritja.« No, po sedmi letih še ne vemo, kdo je bil atentator.
Tri mesece po dogodku so kranjski kriminalisti zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj poskusa umora, povzročitve splošne nevarnosti ter nedovoljene proizvodnje orožja ali eksploziva in prometa z njim resda podali kazensko ovadbo – proti neznanemu storilcu. Ta je še danes oseba X. Ali NN. Kakor hočete.

Iščejo, ne komentirajo

Predstavnik policije za odnose z javnostmi s področja kriminalitete Drago Menegalija nam je pojasnil, da je bilo v ravnanju storilca takrat storjenih več kaznivih dejanj: »Med drugim poskus umora. Primer je, kljub podani kazenski ovadbi proti neznanemu storilcu, odprt in je še vedno predmet kriminalističnega pridobivanja informacij, katerih razkritje pa bi škodovalo izvedbi postopka in vam jih zato ne moremo razkriti.« Menegalija pove, da je še vedno aktualen poziv občanom, ki bi o dejanju ali o morebitnem storilcu imeli informacije: »Sporočijo naj jih policiji na 113 ali anonimno na 080 1200.«

Iskali smo komentar sodnice Katarine Turk Lukan, obrnili smo se na Urad Višjega sodišča v Ljubljani, kjer je trenutno zaposlena. Od tam smo od direktorja višjega sodišča Janeza Grdena prejeli kratko pojasnilo: »Zastavljenih vprašanj nimamo namena komentirati iz več razlogov, med drugim zato, ker je zadeva še v obravnavi na policiji.«

Nad policijo
in pred disko

Tistega leta je na Gorenjskem pošteno ropotalo v nočnih urah, razneslo je kar tri eksplozivna telesa. Sredi maja 2009 je pred vrata kranjske policijske postaje prifrčala ročna bomba. Eksplozija, ki je odjeknila uro po polnoči, je poškodovala pročelje stavbe in dve parkirani vozili, na srečo ni bilo človeških žrtev. Možje postave so za zapahe hitro spravili dva mlada Kranjčana, 22-letnega Stanka Radojevića in dve leti mlajšega Dejana Savića, ki sta bila manj kot leto po dejanju na okrožnem sodišču v Kranju obsojena na zaporni kazni. 
Nato je v nedeljo, 25. oktobra, eksplozivno telo padlo pred množico, ki je stala pod vhodom kranjskega nočnega lokala Million Club. Bomba je izhajala iz skladišča orožja izobraževalnega centra ministrstva za obrambo v Polhovi jami pri Neverkah, kamor so vlomili sredi maja tistega leta. Šesterica vlomilcev, ki so jih pozneje prepoznali, je sunila 22 ročnih raketometov, 59 ročnih bomb in 684 pogonskih nabojev za tromblonske mine, eno od teh ukradenih eksplozivnih teles je priletelo tistega jutra v množico pred kranjsko diskoteko. Na kranjskem okrožnem sodišču sta bila za to dejanje obsojena 21-letni Kranjčan Damir Muzaferović in 25-letni Postojnčan Dževad Velić. Čeprav je tožilstvo zahtevalo visoke zaporne kazni zaradi več poskusov umorov, je sodni senat sklenil, da je šlo za dejanje povzročitve splošne nevarnosti in nič drugega.

Na delu profesionalec

Epiloga tretje eksplozije, ki se je zgodila tri tedne po Million Clubu ob hiši sodnice Katarine Turk Lukan, pa še ni. Strokovnjaki neuradno špekulirajo, da je policija imela pri prvih dveh dogodkih lahko delo, saj so se žongliranja z bombami šli prenapeti diletanti, medtem ko je šlo pri podtaknjenem eksplozivnem telesu ob oknu znane sodnice za delo profesionalca. Ta je presneto dobro vedel, kaj počne in kakšne posledice bi rad povzročil. 
V prid mnenjem, da je bil storilec velik kaliber kriminalca, pove tudi podatek, da je v okolici hiše kar nekaj objektov z nadzornimi kamerami, a se je atentator ob prihodu in ob odmiku od hiše spretno izognil snemalnim napravam. Za kaznivo dejanje poskusa umora pregon zastara po 30 letih. Ostalo jih je še triindvajset.

Deli s prijatelji