15-letni Danny iz goreče hiše rešil bratca Roka in Tineta

DRBETINCI  – Prva soseda družine Pečar v Drbetincih, v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ki šteje vsega 1200 duš, nas je včeraj dopoldne, dan po požaru, ki je petčlanski družini vzel vse, pričakala v solzah. In še vedno v šoku, saj prizora, kako so ognjeni zublji v nekaj minutah uničili vse, prizna, dolgo ne bo pozabila. Ne le ona, tudi njeni trije mucki so bili prestrašeni, a so se včeraj vendarle vsi vrnili domov. Ni pa bilo in še vedno ni sosedove črne psičke Cofke, manjše rasti, ki je bila ljubljenka Pečarjevih, posebno njihovih treh sinov. Domači in sosedje so preiskali že vse kotičke in jo klicali, a zaman. Soseda je videla, da je eden od sinov prinesel psičko iz goreče hiše, potem pa se je za njo izgubila vsaka sled. In vsi upajo, da Cofka, ki je bila zelo strahopetna, ni stekla kar nazaj v gorečo hišo, temveč jo je zaradi strahu popihala malo dlje in se bo vrnila.

Otroci bili sami

Ja, ob tragedijah, kakršna se je primerila družini Pečar, niti živalim ni prizaneseno, vsi, ki imajo kanček srca, pa to še kako razumejo. In tudi Marjana in Tomaž Pečar ter njuni trije sinovi – najstarejši je 15-letni Danny, ki bo šel jeseni v srednjo šolo, Tine ima 12 let, najmlajši Rok pa sedem in je končal prvi razred osnovne šole, upajo, da se bo njihova psička prej ali slej kje prikazala. Nič čudnega, da Marjani in Tomažu, ko stopamo proti pogorišču, solze tečejo po licih same od sebe. Še kako se zavedata, da sta izgubila najdragocenejše – lasten, čeprav skromen dom, obenem pa sta presrečna, da so se iz goreče hiše še pravočasno rešili vsi trije otroci, ki so bili v času, ko je izbruhnil ogenj, v njej sami.

Oče Tomaž je bil v službi, mama Marjana pa pri sosedi, le nekaj metrov stran. A niti hitra intervencija domačih gasilcev iz Vitomarcev ter sosednjih Biš, Destrnika, Desencev ter Cerkvenjaka ni pomagala. »Iz službe sem se pripeljal v pol ure, pa hiše že ni bilo več,« nam je dejal Tomaž Pečar, ki je tudi edini, ki s plačo avtomehanika preživlja petčlansko družino.

Cimprana hiša

»Tu sva 16 let, šele novembra lani pa nama je uspelo odplačati kredit. Pred leti sva namreč tu kupila starejšo, cimprano hišo, staro več kot 150 let. Le nekaj malega sva dogradila, toliko, da sva v novem delu uredila kopalnico,« nam pripoveduje Marjana. »Zagorelo je pri vratih, pravzaprav sploh ne v hiši. Predprostor je bil brez oken, v njem je bila le lesena gasilska miza, pod katero so imeli otroci igrače. Pa ena pečica s steklokeramično ploščo, ki sva jo dobila v dar, je stala tu, a še ni bila priklopljena,« nam še pove Tomaž in pokaže na kraj, kjer je zagorelo. Na Policijski upravi Maribor so tudi že potrdili, da je zagorelo zaradi napake na električni napeljavi, kar pomeni, da je tuja krivda izključena. Ogenj se je v hipu razširil na vse prostore, sploh pa na vse lesene dele.

»Res je sreča, da so se rešili iz hiše vsaj otroci, in ko so bili enkrat zunaj, noter ni mogel nihče več. V hiši pa so ostali vsi dokumenti, oblačila, zgorelo je vse pohištvo in aparati, tudi orodje, skratka, ostali smo res brez vsega,« nam pove Marjana.

Mislil, da se šali

»Najstarejši Danny je bil toliko priseben, da je še mlajša bratca spravil ven. Sicer je ogenj prvi opazil Tine, a mu Danny sprva sploh ni verjel in je mislil, da se šali,« še pove Marjana.
Družina je prvo noč prespala pri Tomaževih starših v Voličini. Tam bodo lahko še nekaj časa, medtem pa bodo, tako Pečarjeva upata, s pomočjo dobrih ljudi postavili nov dom. Prvi so jim na pomoč že priskočili prijatelji in ožji člani družine, tudi Marjanina brat in sestra, ki sta prav tako nemočna. »Sreča je tudi, da so ravno počitnice, saj naši fantje verjetno ne bi bili sposobni za šolo, tako jih je pretresel ta dogodek,« še povesta oče in mama, ki sta se včeraj že obrnila tudi na center za socialno delo, križem rok pa ne bodo stali niti na občini. Mojca Marot