Avgusta letos bo minilo že 20 let od smrti princese Diane, a zanimanje javnosti za njeno življenje je še vedno veliko. Da so se mediji spet razpisali o lady Di, ki je množice po vsem svetu osvajala s toplino, ljudskostjo in dostopnostjo, ne nazadnje tudi sočustvovanjem zaradi nesrečnega zakona, je kriv Martin Bashir, avtor dokumentarnega filma in tisti britanski novinar, ki je imel leta 1996 to čast, da je s princeso opravil enega redkih poglobljenih intervjujev, v katerem je dovolila, da spregovori njeno srce.
Film, ki so ga na postaji ABC premierno predvajali pred kratkim, ima naslov Dianinih zadnjih sto dni in prikazuje njeno »prvo in zadnje poletje, ki ga je preživela kot svobodna ženska,« kot so povedali v uvodu, torej po ločitvi od princa Charlesa do tragične avtomobilske nesreče v predoru v Parizu.
V njem je prikazana kot ženska, ki je poskušala najti svoj notranji mir in srečo v ljubezni ter ugotoviti, po kateri poti bo krenilo njeno nadaljnje življenje. Bashir je poskušal prikazati, kdo je v resnici Diana Spencer, ki jo je svet poznal in vzljubil kot kraljico ljudskih src, in med drugim razkril pet stvari, ki jih občinstvo o njej morda še ni vedelo.
Njeni prijatelji so za enega moškega govorili, da je ljubezen njenega življenja, a to seveda ni bil oče njenih otrok, princ Charles, niti Dodi Al Fayed, ampak Hasnat Khan, kirurg iz Pakistana na delu v Londonu, s katerim je sicer večkrat začela in končala zvezo. Spoznala sta se v bolnišnici, kjer se je zdravil neki Dianin prijatelj, zdel se ji je »preprosto čudovit«, a slutila je, da zaradi kulturnih razlik nimata skupne prihodnosti, poleg tega je preziral misel, da bi tudi njemu na vsakem koraku sledili paparaci. Ko mu je v londonskom Hyde Parku postavila ultimat, torej javno priznanje zveze ali konec, se je odločil za slednje, a si pozneje premislil in spet od začetka. V poznejši uradni preiskavi njene smrti je priznal, da mu ni povedala za Dodija, noč pred njeno smrtjo pa jo je poskušal dobiti na telefon, a se mu ni oglasila. Z Al Fayedom, ki ga je komaj spoznala, je bila v Parizu.
Pred usodnim poletjem je menda nekaj časa tehtala, s kom naj ga preživi, z Mohamedom Al Fayedom, Dodijevim očetom, ali Gulujem Lalvanijem, 20 let starejšim podjetnikom, s katerim se je nekajkrat dobila na zmenku; njen dobri prijatelj Roberto Devorik je v dokumentarcu povedal, da je hotela le prek Lalvanija pri Khanu vzbuditi ljubosumje in ga tako dobiti nazaj. Na koncu je sprejela Al Fayedovo povabilo in na počitnice v Saint Tropez vzela tudi sinova, princa Williama in princa Harryja. Tam je spoznala Dodija.
Občinstvo je lahko izvedelo tudi, da je Diana tako rekoč prezirala medije, a jih je znala tudi obrniti v svojo korist; zelo je bila jezna, če je kateri njen prijatelj ali bližnji govoril z novinarji, še posebno je bila besna na mamo, ki je po njeni ločitvi enemu namenila intervju. Menila je, da lahko o svojem življenju govori samo sama, in vedno je imela občutek, da jo mediji preganjajo. Po drugi strani je znala izkoristiti dejstvo, da ji paparaci vedno sledijo; ko so naslovnice preplavile fotografije z rojstnodnevne zabave, ki jo je Charles pripravil za Camillo, se je Diana menda nalašč v bikiniju sprehodila po plaži, saj je vedela, da bodo njeni posnetki takoj v javnosti, tudi njen poljub z Dodijem na Sardiniji je bil tako rekoč marketinška poteza – vsaj z njene strani.
Marsikdo ni vedel, da je imela lady Di težaven odnos z materjo. Ko je bila Diana še dojenčica, je njena mama Frances Shand-Kydd zapustila njenega očeta zaradi drugega moškega, zato je vse življenje menila, da želi mama svojo napako popraviti prek hčere oziroma hčerinega življenja, in tudi zato jo je kar malce silila v zakon s prestolonaslednikom ter ji prigovarjala, naj poskrbi, da bo ta uspešen in srečen.
Ko se je Diana ločila, je bila mati zelo proti vsem njenim moškim, še posebno muslimanom, in tudi to je bila ena od težav v njenem odnosu s kirurgom Khanom.
Pa še to: njen nasmeh na fotografiji iz leta 1985, na kateri pleše s hollywoodskim igralcem Johnom Travolto, je zaigran, saj se po plesišču v Beli hiši ni hotela vrteti z njim, je povedal njen osebni butler Paul Burrell, ampak plesalcem Mihailom Barišnikovim, ki ga je zelo cenila. V ples s Travolto je naposled privolila, ker sta si tako zamislila ameriški predsednik Ronald Reagan in prva dama Nancy. Še en dokaz, da je predolgo živela po željah in pričakovanjih drugih, nase pa je pozabljala.
.
