S psi se razume bolje kot z ljudmi

Njegovo življenje je verjetno razburljivejše kot marsikateri hollywoodski film. Z vročico Devetih tednov in pol je postal predmet ženskih fantazij, med moško populacijo je zaradi erotičnih prizorov s Kim Basinger verjetno zanetil precej zavisti, kritiška srenja pa je v njem prepoznala resničen igralski talent. Ko je filmske kamere zamenjal za boksarski ring, skoraj nobena njegova kost ni ostala cela. A je pri izbiri lepotnega kirurga naredil velikansko napako, saj je ta nekdaj privlačni, surovo moški obraz Mickeyja Rourka spremenil v neprepoznavno umetno spako. V zasebnosti pa ga je premetavalo po divjem vlaku hedonizma, od ljubimkanja z nekaterimi najlepšimi ženskami zabavne industrije do – če je verjeti njegovim besedam – razuzdane noči, ko naj bi med rjuhe spravil kar 14 deklet. Seveda začinjeno s popivanjem in zlorabo prepovedanih substanc. A vendar nič ni potešilo Mickeyjevega hrepenenja po ljubezni in zacelilo notranjih ran, zaradi česar je vsaj dvakrat razmišljal o samomoru.

Zaradi psa odložil pištolo

Zahvaljujem se snemalni ekipi, prijateljem in družini, brez podpore katerih mi ne bi uspelo. To je verjetno del vsakega govora igralcev ob prejemanju nagrad filmske srenje, toda Rourke leta 2009, ko mu je naslovna vloga v filmu Rokoborec prinesla zlati globus, ni sledil temu preverjenemu receptu. Ampak se je poklonil svojim najzvestejšim štirinožnim prijateljem. »Včasih, ko se ti zdi, da si na svetu povsem sam, ti pes še vedno stoji ob strani. Pomenijo mi vse!« je na govorniškem odru izlil ljubezen do svojih psov – ima jih kar šest –, verjetno tudi, ker brez njih ne bi bil več živ. V 90. letih, ko je njegova kariera tonila in je po vseh šivih razpadalo tudi njegovo zasebno življenje, je namreč zapadel v tako temačno obdobje, da si je h glavi že prislonil pištolo. In le tople, zveste oči njegove čivave Beau Jacka ter njegovo milo cviljenje so ga prepričali, da ni naredil še poslednjega premika in pritisnil na sprožilec. »Preživljal sem resnično težke čase. Kariera je splavala po vodi, zapustila me je žena, denarja skoraj nisem imel več. Zaprl sem se med štiri stene, kakšnega pol leta hiše sploh nisem zapustil, namesto v postelji pa sem spal kar na tleh v omari,« se spominja zvezdnik, ki je v nekem trenutku dosegel dno. Si zaželel, da bi le s pritiskom na gumb izginil. Izpuhtel. »En dan pa nisem več zdržal, vse je postalo neznosno, zato sem se usedel na tla omare in prijel pištolo. Odločal sem se, kateri del glave naj si odpihnem, ko me je pogledal Beau Jack. Tiho je cvilil, iz njega je prihajal že skoraj človeški stok, v njegovih očeh pa sem videl vprašanje, kdo bo skrbel zanj, če mene ne bo več. Zaradi njega sem odložil pištolo in sprevidel, da še nisem pripravljen na smrt. Otrok nimam, zato so psi moje vse.«

Dajal mu je umetno dihanje

Premierno predvajanje novega dokumentarnega filma Eating Happiness, ki skozi oči borca za pravice živali pripoveduje grozljivo zgodbo o ubijanju psov za meso, je v Rourku zbudilo spomine na vse, kar je preživel s svojimi ljubljenčki. Kot je drobni čivava njemu rešil življenje, tako si je tudi Rourke nato za skoraj življenjsko misijo zadal reševanje zlorabljenih in zavrženih kosmatinčkov. Delno tudi, ker ga zloraba psov spomni na zlorabo, ki jo je v mladih letih trpel pod očimovo taktirko. »S psi se razumem precej boljše kot z ljudmi,« pravi igralec, ki je tudi dokazal, da je za človekovega najboljšega prijatelja resnično pripravljen narediti vse. Ko se je leta 2002 njegov zvesti Beau Jack nenadoma zgrudil in mu je odpovedalo srce, Mickey svojega ljubljenčka ni bil pripravljen predati Matildi brez hudega boja. Dolgih 45 minut se je boril za njegovo življenje, mu masiral srce in dajal umetno dihanje. Žal brez uspeha. Zato je njegovo trupelce nežno prijel in ga odnesel v cerkev, da ga duhovnik blagoslovi. S čimer se je bil vendar pripravljen posloviti od psička, ki mu je pred leti rešil življenje.