Sedemdeseta leta spolnega razvrata, biseksualne revolucije, ekstravagance in glamurja so bila pisana na kožo Davidu Bowieju, ki je izkoristil vse, kar mu je življenje ponujalo. Odrekel se ni ničemur, ne seksu z najstniškimi oboževalkami ne plavanju na oblakih kokainske omame, čeprav bi ga zadnje skoraj spravilo v prerani grob.
Zaradi njegovega slovesa brezmejnega hedonista mu je med glasbeno turnejo leta 1972 v ZDA nekdo ponudil celo še toplo truplo za potešitev brezmejnega libida.
»Kdo, za vraga, mislijo, da sem? Kako lahko kdo sploh pomisli, da me vzburja nekrofilija?« je zgroženo, bel kot stena, vprašal znano ljubimko zvezdnikov Josette Caruso, ki mu je isto noč, malce pred nespodobno ponudbo, grela posteljo. Čeprav je bil seks z mrličem verjetno ena izmed le dveh stvari, s katerimi Bowie ni želel imeti opravka. Druga so bile psihedelične droge, saj ga je skrbelo, da bi ga pognale v brezno shizofrenije, v katerem so tavali njegov polbrat Terry in kar tri tete po materini strani.
Prikovan pred filme o Hitlerju
Duševne bolezni so bile prekletstvo in hkrati sprejeti del Bowiejeve družine po materini strani. Njegova teta Viven je bila shizofrenik, teta Una je po letih v duševnih bolnišnicah umrla že v svojih tridesetih, rahle živce tete Nore pa so zdravniki poskušali ozdraviti z lobotomijo. Znake shizofrenije – čeprav ji te niso diagnosticirali – je kazala tudi njegova mama Peggy, polbrat Terry, s katerim si je bil zelo blizu, pa je zaradi shizofrenije pristal na zaprtem oddelku duševne bolnišnice in končal svoje življenje s skokom pred vlak.
»David je bil s Terryjem, ko je ta, še preden je pristal v bolnišnici, doživel shizofreno epizodo s halucinacijami. To ga je prestrašilo do obisti,« piše Dylan Jones v septembra prihajajoči biografiji David Bowie: Življenje.
Trdi tudi, da legendarnega glasbenika ni skrbelo, ali bo tudi sam krenil po poti duševnih bolezni, bolj ga je težilo vprašanje, kdaj se mu bo to zgodilo. In prav zaradi tega se je Bowie izogibal acidu, medtem ko so ga drugi uživali kot po tekočem traku. Željo po omami je nadomestil s kupi kokaina, ki so mu celo razžrli nosni hrustanec – zamenjal ga je s hrustancem iz drugega dela telesa.
Sedem gramov kokaina na dan. Kava za kavo, cigareta za cigareto. Teža mu je padla na pičlih 43 kilogramov. To je bil glasbenikov vsakdanjik sredi 70. let, ko skoraj ni več zatisnil očesa. Pokonci je ostajal tudi 84 ur skupaj in verjel, da ga je obsedel sam hudič. Ali pa se je vdajal eni ljubših dejavnosti in v kokainski meglici gledal filme o Hitlerju in nacistih. »Ni si želel biti Hitler, a sta ga on in celotno nacistično gibanje neizmerno fascinirala,« je razkril njegov narkomanski kolega, basist skupine Deep Purple Glenn Hughes.
Skoraj postal menih
Malce pred velikim prebojem med zvezde, ko jih je štel 19, je resno razmišljal, da čez glasbeno kariero in mesenimi slastmi naredi križ ter se raje pridruži budističnim menihom. Skozi razmišljanje ga je vodil osebni učitelj in guru Chime Rinpoch, edini tibetanski lama, ki je tedaj bival na Otoku. A iz te moke ni bilo kruha, Bowie je raje zavil v naspotno smer in zbiral zareze na posteljnem okvirju, pri čemer ga nista omejevala ne spol ne starost.
Pevko Dano Gillespie je zapeljal pri njenih 13 letih, morda 14; pozneje je izvedela, da jo je ves čas njunega razmerjal varal z moškimi in ženskami. Lindsay Kemp je nasadil roge kar z njeno sostanovalko in najboljšo prijateljico. Čeprav se je 1970. zavezal eni sami ženski, Angie Barnett, sta bila oba iz podobnega testa – na sredo njune dnevne sobe sta postavila velikansko posteljo, prekrito s krznom, kjer se je odvijala orgija za orgijo. »Njegov šarm je bil že brezmejen, med rjuhe je lahko spravil vsakogar,« je o njem dejal Tony Zanetta, ki je nadziral njegove poslovne zadeve. Čeprav naj mu ne bi šlo le za spolnost, vsaj ne vselej, saj naj bi jo ničkolikokrat uporabil le kot orodje, da je dobil, kar je želel. Do leta 1990, ko je naletel na supermanekenko Iman, ki ga je spremenila v ljubečega in zvestega moža.
