Napovedati svojo smrt ni najbolj hvaležno delo, še bolj nenavadno pa je, če na primer do dneva natančno ugotoviš, kdaj se bo to res zgodilo. Hrvaški portal 24sata je tako zbral seznam šestih znanih ljudi, ki so v svojih napovedih – imeli prav.
Prišel in odšel skupaj s kometom
Mark Twain, eden največjih ameriških pisateljev, je imel očitno zanimiv dar, in sicer napovedovanje prihodnosti. Leta 1909 je v šali dejal, da bo, ko se bo Zemlji naslednjič približal Halleyjev komet, odšel z njim. Komet je bil pred tem nazadnje viden leta 1835, in to na dan Twainovega rojstva, pisatelj pa je dejal, da bo razočaran, če ne bo umrl ob naslednjem obisku kometa. In to se je res zgodilo: ob njegovem prihodu leta 1910 je Twain umrl zaradi infarkta.
»Neodkrita srčna napaka«
Pete Maravich je za mnoge eden najboljših NBA-igralcev vseh časov. V intervjuju za Beaver County Times je nekoč povedal, da »ne želi igrati deset let v NBA in pri 40 letih umreti od srčnega napada«. Zgodilo se je prav to: košarkar srbskih korenin je v NBA po tem intervjuju zdržal še šest let (pred tem je tam igral že štiri leta), umrl pa čez osem let, ko jih je štel 40, in sicer, kot lahko zasledimo na spletu, zaradi »neodkrite srčne napake«. Z njo se je rodil, so ugotovili, in pravi čudež je bil, da je njegovo srce zdržalo tako dolgo.
Predvidel Titanik in se vkrcal nanj
Oče tabloida, kot so poimenovali Williama Thomasa Steada, je bil eden od začetnikov raziskovanega novinarstva. Leta 1886 je napisal domišljijski sestavek The Sinking of a Modern Liner o ladji, ki iz Anglije potuje v New York, med potjo pa potone. V njegovi zgodbi umre veliko ljudi, ker ni na voljo dovolj rešilnih čolnov. Čez nekaj let, natančneje leta 1892, pa je v zgodbi opisal plovbo ladje, ki trči v ledeno goro in potone. Čez 20 let se je v množici 1500 potnikov vkrcal na Titanik, da je vse skupaj še bolj zanimivo, pa je bil Titanik last tovarne White Star Line, kapitanu ladje pa je bilo ime Edward Smith – prav tako, kot je v svoji namišljeni zgodbi pred leti opisal Stead.
Povedala mu je matematika
Abraham de Moivre je bil znani francoski matematik, ki je z Edmondom Halleyjem proučeval »tablice smrtnosti«. Menda je vse življenje ob pomoči številk in formul preučeval smrt. Ko je dopolnil 87 let, je opazil, da spi 15 minut dlje kot sicer. Ocenil pa je naslednje: ko se bodo te »nadure« seštele in dosegle skupaj 24 ur, bo umrl. Po njegovih izračunih bi se to moralo zgodili 27. novembra 1754. Na ta dan je de Moivre prav zares umrl.
Nesrečna 13
Avstrijski skladatelj Arnold Schoenberg je velik del svoje kariere posvetil atonalni glasbi, ki je v 20. letih preteklega stoletja šokirala njegove glasbene kolega in kritike. Imel pa je velik strah pred številko 13. Rodil se je 13. septembra in vse življenje je verjel, da bo umrl na 13. dan v mesecu. Strah je iz leta v leto naraščal. Ko je napisal opero Moses and Aaron in ugotovil, da je naslov sestavljen iz 13 črk, pa je Aaron spremenil v Aron. Ampak njegov strah je bil očitno upravičen. Prijatelj Oskar Adler ga je posvaril, da se približuje njegov 76. rojstni dan, seštevek teh dveh cifer pa da številko 13. To je skladatelja pahnilo v še večjo žalost. Da bi se izognil smrti, je na petek, 13., julija leta 1951 v postelji ostal ves dan. Dan je minil brez težav, zvečer pa mu je žena dejala, da res nima razloga za skrb, saj je dan že skoraj pri kraju. Čez eno minuto je umrl zaradi srčnega infarkta.
Napovedal kar v eter
Radijski voditelj Frank Pastore je 19. novembra 2012 v eter govoril o nesmrtnosti. »Veste, da vozim motor, kajne? Glede na vse bedake, ki vozne pasove menjajo brez gledanja in signalizacije, se lahko vsak trenutek razsujem po avtocesti 210,« je povedal več deset tisoč poslušalcem. Čez tri ure je sedel na motor in zapeljal na to avtocesti, v nekem trenutku pa je na njegov vozni pas zapeljala nepazljiva 56-letnica in ga podrla. Pastore je padel z motorja, si huje poškodoval glavo in padel v komo, čez mesec dni (17. decembra) pa je v bolnišnici umrl.
