Dobiva se pred Hotelom Park v Ljubljani. Hitro se spomni okolice, ker je nekoč živel v bližini. »Spomnim se tega hotela, vsak dan sem bil v tem delu mesta.« Nasploh mu je naša država domača. »V Sloveniji se počutim kot doma. Občasno pridem, a ne pretiravam. Vseh nastopov ne sprejmem, da jih ne bi bilo preveč. Vmes mora biti malo premora.« Kot vsi glasbeniki ima v decembru veliko dela. Čeprav priznava: »Ni več tako kot nekoč. Ti časi so minili. Pri nas na Hrvaškem ni praznovanj, kriza je. Veliko pevcev je brez nastopov za silvestrovo.« On ga bo preživel v Trogirju. »Hladno mi zagotovo ne bo, saj nastopam v hotelu. Lani sem bil zunaj v Poreču in je bilo minus šest stopinj Celzija. Popolnoma sem bil premražen.« V teh hladnih dneh ga lahko pogosto vidimo pokritega s krznom, takšen je prišel tudi na pogovor. »To je ena od številnih jaken,« mi pove. Pred leti je veliko nesoglasij povzročila jakna iz volka. Ko ga povprašam o njej, nekoliko nejevoljno razloži: »Napadli so me iz društva za zaščito živali. In potem sem jo dal na Karitas. Ne vem, kdo jo zdaj nosi.« Po premisleku še pove: »Danes so težki časi. Če si javna oseba, si ljudje predstavljajo, da te lahko marsikaj vprašajo, tudi intimne stvari. Pred dnevi sem imel intervju na Hrvaškem in me je novinarka vprašala, zakaj nosim toliko zapestnic. Pa sem ji pojasnil, da ima vsaka svojo zgodbo, da hodim na duhovne obnove in si v vsakem kraju kupim zapestnico. To mi je všeč, na neki način me varuje, takšen občutek imam.« Pokaže mi, da nosi okrog vratu svetega Benedikta in križ. »Tega ravno ne razkazujem, ampak zapestnice se pa vidijo. In me potem sprašujejo stvari, ki nimajo zveze s tem, s čimer se ukvarjam. Rad bi, da bi me vprašali kaj o novem albumu, ali sem z njim zadovoljen, kakšne so pesmi, kaj si mislim o njem … To je sestavni del mojega življenja, jaz sem glasbenik. Kaj nosim, je moja osebna zadeva.«
Na Hrvaškem kupuje le kruh in mleko
Ko se usedeva v hotelski restavraciji, še enkrat poudari: »Moje zasebno življenje je moja osebna stvar. Vas, novinarje, to zanima, vendar o tem ne bom nikoli govoril. Če me kdo kaj takega vpraša, preskočim vprašanje. Zdaj ne živim več v mestu, ampak na vasi, kjer sploh ni ljudi. Ko sem se danes zjutraj zbudil, je bil sneg in minus sedem stopinj Celzija. Zato sem se tudi tako toplo oblekel. Tam imam svoje življenje. Precej sem duhovno naravnan, živim po načelih duhovnosti, pogosto hodim na duhovne obnove. Živim zelo umaknjeno, da naberem moč, da lahko delam ta posel, ki ga obožujem. Rad imam vse, kar delam.« Nato iz torbice potegne svoje novo delo. »CD Duga je noć je tisto, za kar sem se tri leta trudil. Zahvaljujem se vsem avtorjem, ki so najboljši na območju nekdanje Jugoslavije. To je zame najboljši album, ki sem ga naredil v zadnjih letih.« Nazorno in s ponosom mi razkaže notranjost zgoščenke. »To so stvari, o katerih rad govorim. Tudi o tem, kdo mi je naredil ovitek. Prej ste komentirali, da sem na tej fotografiji dobro videti. Takšen sem prišel na fotografiranje, v tem se nisem želel fotografirati, ampak v krasnih sakojih. Ko sem odhajal, me je videl fotograf in vprašal, ali imam še nekaj časa. Naredil je še nekaj fotografij in te so bile najboljše.« Nato pove: »Zanimivo, da ti nekdo spremeni koncept, pa se tega sploh ne zavedaš.« Pohvalim ga, da ima res dober stil in je videti, da mu je moda blizu. Jasmin pojasni: »Modo imam rad, z glasbo se profesionalno ukvarjam od 15. leta in sem moral biti primerno oblečen. Garderoba je povezana z glasbo. Nisem eden od ljudi, ki kupujejo oblačila po butikih in trgovinah. Rad imam obleke, ki so malo drugačne, ekskluzivne, v katerih se dobro počutim. Na Hrvaškem sploh ne hodim v trgovine, nič ne kupujem, razen kruha in mleka,« se nasmeji.
Pred občinstvom preobrazba
Med pogovorom mi ekskluzivno zaupa, da je posnel duet s Heleno Blagne, ki bo izšel v naslednjem mesecu. »Mislim, da bo to velik hit.« O razlogu, zakaj se je odločil zanjo, pove: »Slučajno. Že veliko let sva prijatelja. Prišla je na idejo, da bi skupaj posnela duet.« Zanjo najde le najlepše besede. »Odlično je videti, super se drži.« Medtem ko si naroči hrano, pa se pogovoriva o njegovem najnovejšem hitu. »Glavno pesem na CD-ju Duga je noć mi je pred petimi leti dal Rajko Dujmić. Rekel je, da ni moderna, ampak bo prišel njen čas čez pet let. In je imel prav. Zdaj je pravi čas. Včasih lahko narediš odlično pesem, pa enostavno ni pravi čas. Pred več kot desetimi leti sem napisal pesem Vučja vremena, ravno takrat, ko sem imel jakno iz volka, in mislim, da bi jo moral posneti zdaj, saj so pri nas volčji časi. Politiki se ves čas prepirajo, vsak dan so nove alarmantne novice, vsa čast tistemu, ki preživi. Zelo težko je in da vse to zdržim, mi pomaga vera, molim, grem v cerkev, živim mirno življenje, nekoliko odmaknjeno, izogibam se dogodkom, druženjem … Živim v samoti, grem v gozd, telovadnico, vsako leto smučam po 50 dni, zdravo živim, ne pijem alkohola, ne kadim. Čez teden nisem Jasmin Stavros. Dokler se ne pojavim pred občinstvom, sploh nisem on. Pred občinstvom se spremenim v drugo osebnost.« Po navadi se takoj po nastopu odpravi domov. »Ko pridem domov, imam svoj mir, udobje. Povzpnem se na svoj breg, zgoraj je hladno, mir, tišina, nikjer ni nikogar. Lahko srečam le medveda, volka ali divjo svinjo.« Večkrat pa njegov vrt obiščejo srne. »No, zdaj nimam več vrta, ker so vse pojedle.« A kljub temu tega ne bi zamenjal za nič na svetu. »Imaš mir, ki ga v mestu ne moreš imeti, ker je preveč stresno, samo telefoni, gneča.«
Ima čisto vest
Jasmin je začel glasbeno kariero kot bobnar, bil je najbolj iskan in najbolje plačan studijski bobnar. »Nekega dne sem nehal igrati bobne in začel peti. Vedno pravim, da nikoli ne vem, kaj se bo z mano zgodilo, kakšne načrte ima bog z mano. Mogoče bog določi, da postanem ribič,« pove v smehu. V zadnjem času se ga je prijelo ime 'kralj zabave'. »Ne vem, kdo si je to izmislil. Če je njim všeč, je tudi meni. Lahko le rečem, da sem drugačen. Moraš biti samosvoj, to je najbolj pomembno. Če si drugačen od drugih, si zmagal. Mene drugi kopirajo, jaz nikogar. V trenutku se mi zgodi na koncertu klik v glavi in določim razpored pesmi. To je stvar moje osebne ustvarjalnosti. Pri meni se nikoli ne ve, kaj se bo zgodilo pred občinstvom. Moja skupina nikoli ne pozna razporeda, samo za prvo pesem jim povem, vse drugo je stvar trenutka.« Ob tem še pojasni: »S skupino imamo posebne signale, pokažem roko in oni vedo, za kaj gre. Že več kot 30 let smo skupaj, kot v zakonu,« se nasmeji. Ko ga vprašam, kako dolgo je on v zakonu, se nekoliko namuzne: »Dolgo. Lahko preskočimo to vprašanje. Nerad o tem govorim. Imam ženo, ki me podpira, in družino, ki mi stoji ob strani in razume moje delo. Brez njih ne bi bil to, kar sem.« Ko se pogovarjava, mi še zaupa: »Nikomur nisem ničesar dolžen, nikomur nisem ničesar slabega naredil v življenju. Čisto vest imam, lahko mirno spim, to je najbolj pomembno. Vsakemu lahko pogledam v oči, nikogar nisem prevaral. Za razliko od drugih.« Ob koncu ga še povprašam o načrtih za naslednje leto in poln zagona mi pove: »Veliko dela me čaka. V pokoj bom šel, ko bom videl, da občinstvo noče več na moje koncerte. Če so vsi koncerti polni in ljudje zahtevajo še več, potem je škoda to končati. Bistveno pa je, da jaz uživam v tem.«
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
