Nace Junkar je eden tistih ljudi, ki imajo, kot bi se reklo, ušesa vedno na preži.
Pozoren je na talentirane pevce, sliši seveda nepravilnosti, pomanjkljivosti in podobno, a tudi stvari, ki jih je treba pohvaliti. Poleg tega da je na odrih že dolga leta, je tudi, vsaj tako zatrjujejo nekateri, pevski pedagog. Zaradi strogosti je sicer strah marsikaterega pevca, a obenem je zagotovilo za uspeh in dosežke.
Na letošnji, sicer pretežno kritizirani Slovenski popevki je postal pozoren na kantavtorja Aleksandra Novaka, ki se je predstavil s pesmijo Dotik Stare Ljubljane. Ker sta oba na Primorskem, Aleksander namreč tam živi, Nace pa je tam pogost gost, sta se nekaj dni po prireditvi srečala. Nacetu je bila skladba všeč, prav tako Aleksandrov glas.
Prvo srečanje na kavi v lokalu ob morju pa se je močno podaljšalo, sveža znanca sta govorila o vsem mogočem, beseda je nanesla tudi na solo petje. Pri tem pa ni ostalo le pri nasvetih in teoriji, ampak sta se lotila celo prakse, kar sredi bifeja sta imela že prvo učno uro. Ob glasbi z mobitela je Aleksander dobil prve napotke, Nace pa mu je nakazal način izpopolnjevanja v petju. Gostje so najprej malce debelo pogledali, saj ni ravno običajno, da pevske učne ure potekajo v lokalu, a jih petje ni motilo, saj je bilo v nenavadnem okolju zanimivo videti kombinacijo druženja in strokovnosti. Poleg tega je šlo tudi za posebno priložnost, saj bodo ure solo petja odslej v učnem prostoru, kot je tudi sicer običaj, Aleksander se bo pri Nacetu namreč pevsko izobraževal. R. T. Nace Junkar in Aleksander Novak: prvo uro solo petja sta imela frajerja kar v bifeju.
.
