FOTO: Genocid nad slovensko glasbo?

Podatek, da slovenski Sazas (Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije) nakaže največ denarja z računa izvedenih tujih del v Sloveniji prav na Hrvaško, še zdaleč ni nepomemben. Je še kako zgovoren. Slovenski glasbeniki so že pred časom na glas opozarjali, da se je slovenska glasba znašla med kladivom in nakovalom lastne neprepoznavnosti. Zdaj je še huje.
»In kako si spet pridobiti zaupanje slovenskih poslušalcev? Mogoče nam pomaga masaža prsi, članki o povešenih prsih, mogoče razne afere, velike prsi in nič pevskega znanja ipd. Tega ne obsojam, ampak pozdravljam, če je seveda v mejah normale, lahko tudi malce duhovito in škandalozno, saj se o tem govori več kot o glasbi. Sicer pa Slovenci znamo ustvarjati dobro glasbo in lahko rečemo, da jo posluša vedno več Slovencev. Legende, kot so Slavko Avsenik, Oto Pestner, skupina Pepel in kri, še vedno živijo. In kdaj se bomo naučili to glasbo spoštovati? Verjetno bo moralo za to preteči še veliko vode. Samo poglejte Evrovizijo: Hrvatom, Bosancem in Srbom vedno poklonimo največ točk, pa nam jih oni nikoli ne vrnejo. In kako tuji (južni) glasbeniki nastopajo v Sloveniji? Preprosto!« je zapisal eden od slovenskih glasbenikov na spletnem portalu. Ni daleč od resnice.

Genocid nad slovensko glasbo?

Sedem let mineva od Prvega slovenskega glasbenega kongresa, ki se je zgodil v Cankarjevem domu. »Pomagajte ustaviti genocid nad slovensko glasbo,« je bilo eno izmed gesel, s katerimi so domače glasbenike vabili na glasbeni kongres v Cankarjev dom, kjer so predstavili svoje zahteve.
Ena osrednjih zahtev, ki sta jih predstavila voditelja kongresa, pevka Severa Gjurin in njen glasbeni kolega Matevž Šalehar - Hamo, je bila naslovljena na RTV Slovenija, od katere zahtevajo, »naj v svojo programsko shemo nemudoma vrne oddaje, ki spodbujajo razvoj in kakovost slovenske glasbene produkcije. Zahtevamo oddaje, ki vsebujejo mlado aktualno produkcijo, žive koncerte (ne glede na žanr), produkcijo videospotov, urbano popularno in rock glasbo, alternativne glasbene žanre, domačo klasično glasbo, slovenski džez, zabavno in narodno-zabavno glasbo ter druge zvrsti, ki niso zastopane v komercialno usmerjenih medijih.«

Če po sedmih letih vprašaš katerega od glasbenikov, v kolikšni meri je bila zahteva udejanjena, se bo marsikdo kislo nasmehnil, te potrepljal po rami in rekel: »Daj, no, daj …«
Zdi se, da je še kako prav imel Gal Gjurin, ko je pred leti spesnil pesem s pomenljivim naslovom Črni konji čez nebo, zapela pa sta jo Hamo in Gal. »Črni konji govorijo tudi o tem, kako bodo Emo in ves zmedeni komercialni cirkus okrog nje ter neustrezen RTV-jevski odnos nekega dne pač poteptali apokaliptični črni konji,« je pojasnil Gal Gjurin.
Danes, toliko in toliko let pozneje, so omenjeni črni konji skorajda pozabljeni, ugotovitev, da so res poteptali glasbeno sceno, ne le Eme oz. izbiranja slovenske predstavnice za evrovizijsko tekmovanje, pa še kako drži.

Tinkara predramila državo?

Namesto črnih konjev pa zdaj omenjajo – slavca. Že pred časom je vsestranska glasbenica Tinkara Kovač predramila slovenske glasbenike, pravzaprav bolj državo, z izjavo, naj »slovenskim glasbenikom zagotovi razmere za ustvarjanje, publiki pa možnost, da pride v stik s svojo lastno kulturo in jezikom«.
Država je kot noj skrila glavo v slovensko zemljo, začela zatrjevati, da to pa ni njena skrb. Vendar se glasbeniki niso dali. Sledila je peticija, ki jo je prvopodpisani Gianni Rijavec naslovil Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo stvaril. Do zdaj jo je podpisalo več kot 500 glasbenikov vseh zvrsti.
»Slovenski glasbeniki, ustvarjalci slovenske popularne zabavne glasbe ter njeni podporniki ugotavljamo, da je melodična zabavna glasba zapostavljena in izrinjena iz programov nacionalnega radia (Radio Slovenija 1, Val 202, regionalni program Radio Koper in Radio Maribor) in nacionalne televizije (TV SLO 1, TV SLO 2 in obeh regionalnih centrov TV Koper in TV Maribor). Mnogi slovenski glasbeniki, izvajalci, ustvarjalci slovenske popularne pop in rock glasbe smo ustvarili ali ustvarjamo največje slovenske pop in rock uspešnice, ki so zaznamovale in zaznamujejo zgodovino slovenske popularne glasbe, spadamo ali spadajo med najbolj priljubljene slovenske izvajalce in ustvarjalce (tovrstne) kakovostne slovenske glasbe s harmonskim razvojem, dramaturškim lokom in z izrazito melodiko. Med nami so najbolj prodajani slovenski izvajalci in ustvarjalci. Mnogi smo nastopali in zmagovali ali nastopamo in zmagujemo na festivalih slovenske zabavne glasbe v organizaciji nacionalne RTV (Slovenska popevka, Pop delavnica, Melodije morja in sonca, Narečna popevka, jugoslovanski izbor za Evrovizijo, Ema),« piše v peticiji, naslovljeni na slovensko nacionalno televizijsko in radijsko hišo.

Pravica do raznolikosti

»Mnogi smo imeli ali imamo pogodbo z založbo ZKP RTV, torej so naša dela na nosilcih zvoka omenjene založbe. Velika večina naših avtorskih del je na nacionalnem radiu in televiziji arhivirana ter tako pomembno bogati arhiv našega nacionalnega medija. S svojim ustvarjanjem zaznamujemo slovensko kulturno identiteto in mnogi med nami predstavljamo našo državo doma in v tujini ter smo kulturni ambasadorji države Slovenije. Eden najpomembnejših ciljev nacionalnega radia in televizije je promocija slovenskega jezika in kulture nasploh in z njo zastopanost raznolike slovenske glasbe različnih žanrov in podzvrsti ter obdobij, ki je objektivno in strokovno izbrana in razvrščena.

Pravica slehernega državljana pa je, da mu nacionalna radiotelevizija omogoči poslušanje raznolike slovenske glasbe in tudi spremljanje novosti na slovenski glasbeni sceni,« so še dodali in med zahteve zapisali, da se tudi raznolika slovenska glasba izvajalcev, avtorjev različnih žanrov in podzvrsti ter obdobij uvršča v redni program Radia Slovenija 1, Vala 202, Radia Koper in Radia Maribor, objektivno in strokovno izbrana in enakomerno razvrščena z deležem drugih glasbenih žanrov v rednem programu prek celega dneva, saj je je celo od spodaj podpisanih avtorjev na pretek. Poleg te zahteve so še sledile: da se na Radiu Slovenija 1, Valu 202, Radiu Koper in Radiu Maribor uvede tedenska oddaja, ki bo predstavljala novosti cele palete zabavnoglasbenih zvrsti, v katerih delujejo izvajalci in avtorji (nove skladbe, zgoščenke), napovedovala glasbene dogodke (koncerte) ter gostila glasbene izvajalce in ustvarjalce, da se na Valu 202 in obeh regionalnih programih – Radiu Koper in Radiu Maribor – uvede glasbena lestvica novitet slovenske glasbe prej opisanih zvrsti, v katerih delujemo izvajalci in avtorji. Nič manj ni pomembna zahteva, da bi nacionalka oz. TV Slovenija 1 morala v najbolj gledanem terminu predvajanja uvesti tedensko glasbeno oddajo, ki bi predstavljala novitete, uspešnice, v kateri bodo nastopali različni izvajalci, avtorji in novitete slovenske glasbe prej opisanih zvrsti, v katerih delujejo izvajalci in avtorji. Posebna zahteva pa je lestvica slovenskih glasbenih videospotov prej opisanih zvrsti, v katerih delujejo izvajalci in avtorji.
Nekaj sestankov med glasbeniki in vodstvom RTV Slovenije se je sicer zvrstilo, a kaj več od tega se ni zgodilo. Zdi se, da črni konji še kar teptajo sceno, slavcev pa nihče ne želi niti slišati.