Vili Resnik je glasbenik, ki je vrsto let žel uspehe kot član skupine Pop Design. Kariero je nadaljeval sam in še vedno je pevec, ki v trenutku, ko stopi na oder, osvoji srca poslušalcev. Vili, ki slovi po svoji energičnosti, je letos s Tonetom Košmrljem ustanovil skupino, ki sta jo poimenovala Pop dizajni – v spomin na stare čase, ko sta še sodelovala v prejšnji zasedbi. Okrog nove skupine se je dvignilo veliko prahu, češ da ni prav, da uporabljajo skoraj enako ime. »Beseda je dala besedo in Tone me je prepričal, posneli smo eno pesem in videospot, odzivi ljudi pa so bili neverjetno pozitivni. Ko je Tone prišel ven s tem imenom, sem bil proti, saj ta zgodba zame ne obstaja več. Rekel mi je, naj vse skupaj prepustim njemu, na koncu pa se je izkazalo, da sem v tej skupini najeti glasbenik. Lahko rečem le še, da je zame ta zgodba končana in me ne zanima,« pravi pevec, ki se še vedno rad spominja dobrih starih časov, ko so ljudje glasbo cenili kot umetnost, glasbeniki pa so bili spoštovani in oboževani. »Včasih si moral biti zelo dober, nekaj posebnega, drugačnega. Zame kot za človeka, ki je na glasbeni sceni 30 let, je težko in naporno, ker se moram vedno znova dokazovati. Mladi so danes brezkompromisni in so pripravljeni na vse,« o svoji karieri nekoč in danes pove Vili in dodaja, da ima sam zelo veliko srečo, ker si je ustvaril ime, ki ga ljudje poznajo.
Hvaležen je Tamari
Dobro se zaveda, da situacija na slovenski glasbeni sceni ni rožnata in da morajo glasbeniki resnično garati, da lahko žanjejo uspehe. A včasih to ni dovolj. »Če bi imel šablono, bi bil eden bogatejših Slovencev, predvsem smo se glasbeniki navadili, da moraš biti pošten in podobno. Če pa sem iskren in pošten, je to neka floskula, ki ne velja več, ker je scena postala zelo zlagana. Znati se moraš delno podrediti ljudem, igrati za njih in jim dati vedeti, da so oni glavni. Brez ljudi ne bi bilo niti mene. Nisem velika zvezda in sem zelo dostopen, toda to sem jaz in s tem živim,« pravi iskreno. Najtežje pa je na sceni preživeti, še posebej ob poplavi različnih zvrsti in glasbenikov iz držav nekdanje Jugoslavije, za katerimi norijo predvsem mlajše generacije. »Nimam nič proti njim, ne morem pa razumeti naroda, ki je tako malo ponosen na svojo kulturo, besedo, glasbo in umetnost. Vse skupaj je zelo žalostno. Ponosen sem, da sem Slovenec in lahko pojem slovensko,« nam še pove. Ponosen je tudi na svojo družino, ki mu stoji ob strani. Iz prvega zakona ima dva odrasla otroka, z zdajšnjo partnerico Tamaro pa hčerko, devetletno Manjo, in skoraj štiriletnega sina Matiasa. »Sem zadovoljen in srečen, četudi ni vedno tako. Ko sem bil mlad, se mi je zdelo lažje imeti otroke. Družina mi pomeni največ,« nam pove Vili in v isti sapi doda, da je hvaležen svoji Tamari, da ga je iz Ljubljane odpeljala na Primorsko, kjer zdaj živijo. Čeprav je pred tremi leti praznoval abrahama, se ne počuti prestarega za očeta dveh majhnih otrok. »Še vedno se lahko igram z njima, brcam žogo, edino težje delam stojo in kolo, ker sem bolj trd,« pove v smehu pevec, ki je letošnje poletje z družino znova preživel na enem izmed otokov na Hrvaškem, in sicer v kampu, kjer ni vode in elektrike. Takšen dopust mu ustreza, pravi, saj takrat bolj malo premišljuje o realnem življenju in glasbi. Takrat kljub prošnjam zavrne glasbene želje in pove: »Ne, Vili ne bo pel, ker je na dopustu.«
»Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.«
