»Bela kot sol.
Tvoj poljub odpre mi staro rano, ki ni mi dovolila, da bi ljubil.
Bela kot sol.
Sprala z nje boš strah, da na koncu, vse lepo bi izgubil.
Bela kot sneg.
Stopi se na zemlji, ki je spala.
Le enkrat zacveti najlepša roža.
Stopi se, da njej boš vodo dala.
Bela kot roža, ki na mojem grobu bo dišala.
Ko bo tujec zlate črke bral,
čisto tiho mu bo šepetala: 'On ni mrtev – on je ljubil'...«
To so besede pesmi Jana Plestenjaka. Pred leti jih je prebral mnogo prezgodaj umrli igralec Jernej Šugman, ki ga bodo danes na ljubljanskih Žalah položili k večnemu počitku. Posnetek je bil na youtubu objavljen že leta 2010, ob nepričakovani smrti priljubljenega slovenskega igralca pa so ga mnogi znova delili in opozorili nanj.
Prav z besedilom zgornje pesmi se je od Jerneja poslovil tudi Plestenjak. Ob tem je dodal: »Dragi Jernej, pogrešal te bom. Ko poslušam tvoj glas, ki bere to mojo pesem ... ne morem verjeti ... ne morem verjeti ...«
