Glasbenica Vesna Zornik je velika ljubiteljica potovanj: »V svojih najbolj divjih letih sem videla kar nekaj sveta,« se nasmehne. »Pri 18 sem s katrco odkrivala Češko, veliko potovanj pa se je zgodilo zaradi skupine Katalena, s katero smo imeli precej gostovanj v tujini. Ko smo, recimo, nastopali v New Yorku, bi bil skoraj greh, da bi se takoj po koncertu vrnila domov. Raje sem si prestavila let in si vzela še nekaj dni za raziskovanje mesta,« pojasni simpatična sogovornica.
V posebnem spominu ji je ostalo leto 2005: »Takrat sem obiskala prijateljico, prav tako glasbenico, ki živi v Avstraliji. Pri njej sem ostala nekaj tednov.« Med bivanjem v deželi tam spodaj si je privoščila pravo pustolovščino: »Prek omenjene prijateljice sem spoznala tri znanstvenike (biologa in dva genetika), s katerimi smo se odločili, da bomo tri tedne preživeli v puščavi, ki je v Avstraliji ogromna. Potovali smo z avtom, bivali pa v manjših oazah, ki so tam na vsakih nekaj sto kilometrov.« Hrano so kupovali v trgovinah in jo vozili s sabo. »Kuhali smo si preproste jedi, tisto pač, kar se da pripraviti na majhnem gorilniku,« se nasmehne. Kakšne višje avstralske kulinarike tako ni spoznavala. »Sem pa zato uživala v njihovem sadju, ki je res božansko, najbrž zato, ker je sveže. Obiskali smo, denimo, plantažo manga in lastnik te plantaže nam je dal cel zaboj tega odličnega sadeža. Dotlej manga še nisem poskusila in v Avstraliji sem se vanj naravnost zaljubila. Čeprav to sadje občasno kupim tudi pri nas, se ne more primerjati z njihovim. Niti približno nima tako polnega okusa.«
Avstralci so, kot pravi, zelo prijazni in odkritosrčni. »Zanimivo se mi je zdelo že to, da ima vsaka prodajalka v trgovini tablico s svojim imenom. Tako jih stranke ne nazivajo z 'gospa' ali 'gospodična', ampak kar po imenu. Avstralci so si zelo hitro blizu, odprejo se hitreje kot pri nas.« Opazila je še eno zanimivo lastnost: »Ta se je najbrž razvila, ker so med mesti v Avstraliji velike razdalje. Pri nas je vse na dosegu roke, zanje pa, recimo, ni težava, da se za neki koncert v sosednjem mestu peljejo tudi 200 kilometrov daleč. Mislim, da se to pozna pri njih samih. Dobila sem občutek, da Avstralci – čeprav so zelo odprti in prijazni –, hkrati potrebujejo nekaj več prostora in časa, ki ga imajo samo zase.«
Tudi avstralski živalski svet je zelo pester: »Uf, videli smo vse mogoče,« se zasmeje. »Od kengurujev, ki jih je bilo res ogromno, do emujev in različnih kuščarjev. Večina teh živali je zaščitena, smo pa v teh oazah naleteli tudi na takšne, ki so se zdele zelo udomačene, tako da smo jih lahko tudi malo pobožali,« se spominja.
Ob cesti po puščavi je opazila posebne prometne znake, ki so opozarjali na možnost – poplav! »To se mi je zdelo zelo zanimivo, saj je bilo v času mojega bivanja tam tudi do 50 stopinj Celzija čez dan. A menda med deževnimi obdobji tiste ceste kar izginejo, tako lije. Ko so mi to pojasnili, sem te znake lažje razumela,« razloži Vesna.
V bližnji prihodnosti kakšnega eksotičnega potovanja ne načrtuje, se pa letos z družino odpravljajo na jadranje. »Jadram zelo rada in zdaj je tudi hčerka dovolj velika, da se lahko odpravimo na takšen dopust. Zelo se že veselim, raziskovali pa bomo v glavnem Kvarner in Dalmacijo.«
Destinacija: Avstralija
Plus: raznolikost pokrajine
Minus: oddaljenost od Slovenije
Šoping: nekaj tipičnih avstralskih instrumentov
